ThinkTank logo Dokumenti, ki pomagajo oblikovati novo zakonodajo EU
Objavljeno dne 24-11-2020

Sveženj pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU)

15-10-2020

REACT-EU je zakonodajni predlog za odpravo socialne in gospodarske škode, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva. Namen programa REACT-EU je mobilizirati dodatnih 58 milijard EUR za strukturne sklade v obdobju 2020–2022 in povečati prožnost pri porabi za kohezijsko politiko.

REACT-EU je zakonodajni predlog za odpravo socialne in gospodarske škode, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva. Namen programa REACT-EU je mobilizirati dodatnih 58 milijard EUR za strukturne sklade v obdobju 2020–2022 in povečati prožnost pri porabi za kohezijsko politiko.

Sklad za pravični prehod (SPP)

21-10-2020

Sklad za pravični prehod (SPP) je nov finančni instrument v okviru kohezijske politike, ki naj bi podpiral območja, ki se zaradi prehoda na podnebno nevtralnost soočajo z velikimi družbeno-gospodarskimi izzivi. SPP bo olajšal izvajanje evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je podnebno nevtralna EU do leta 2050.

Sklad za pravični prehod (SPP) je nov finančni instrument v okviru kohezijske politike, ki naj bi podpiral območja, ki se zaradi prehoda na podnebno nevtralnost soočajo z velikimi družbeno-gospodarskimi izzivi. SPP bo olajšal izvajanje evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je podnebno nevtralna EU do leta 2050.

Objavljeno dne 02-07-2019

Prve pogodbe

01-01-2018

Francosko-nemška sprava je bila zaradi katastrofalnih posledic druge svetovne vojne in nenehne nevarnosti spopada med Vzhodom in Zahodom poglavitnega pomena. Povezovanje premogovništva in jeklarske industrije šestih evropskih držav, vzpostavljeno na podlagi pariške pogodbe iz leta 1951, je bil prvi korak na poti združevanja Evrope. Rimski pogodbi sta leta 1957 utrdili temelje tega združevanja in okrepili zamisel o skupni prihodnosti šestih evropskih držav.

Francosko-nemška sprava je bila zaradi katastrofalnih posledic druge svetovne vojne in nenehne nevarnosti spopada med Vzhodom in Zahodom poglavitnega pomena. Povezovanje premogovništva in jeklarske industrije šestih evropskih držav, vzpostavljeno na podlagi pariške pogodbe iz leta 1951, je bil prvi korak na poti združevanja Evrope. Rimski pogodbi sta leta 1957 utrdili temelje tega združevanja in okrepili zamisel o skupni prihodnosti šestih evropskih držav.

Objavljeno dne 01-07-2019

Razvoj do Enotnega evropskega akta

01-01-2018

Največji dosežki prvih pogodb se nanašajo na oblikovanje lastnih sredstev Skupnosti, večje proračunske pristojnosti Parlamenta, splošne neposredne volitve v Evropski parlament in oblikovanje evropskega monetarnega sistema. Enotni evropski akt, ki je začel veljati leta 1986 in bistveno spremenil Rimsko pogodbo, je okrepil evropsko povezovanje z oblikovanjem obsežnega notranjega trga.

Največji dosežki prvih pogodb se nanašajo na oblikovanje lastnih sredstev Skupnosti, večje proračunske pristojnosti Parlamenta, splošne neposredne volitve v Evropski parlament in oblikovanje evropskega monetarnega sistema. Enotni evropski akt, ki je začel veljati leta 1986 in bistveno spremenil Rimsko pogodbo, je okrepil evropsko povezovanje z oblikovanjem obsežnega notranjega trga.

Maastrichtska in amsterdamska pogodba

01-01-2018

Maastrichtska pogodba je spremenila predhodne evropske pogodbe in oblikovala Evropsko skupnost, ki temelji na treh stebrih: Evropskih skupnostih, skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) ter sodelovanju na področjih pravosodja in notranjih zadev (PNZ). Amsterdamska pogodba je uvedla spremembe, ki so bile potrebne zaradi širitve Evropske unije, ter zagotovila bolj učinkovito delovanje in bolj demokratično Unijo.

Maastrichtska pogodba je spremenila predhodne evropske pogodbe in oblikovala Evropsko skupnost, ki temelji na treh stebrih: Evropskih skupnostih, skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) ter sodelovanju na področjih pravosodja in notranjih zadev (PNZ). Amsterdamska pogodba je uvedla spremembe, ki so bile potrebne zaradi širitve Evropske unije, ter zagotovila bolj učinkovito delovanje in bolj demokratično Unijo.

Pogodba iz Nice in Konvencija o prihodnosti Evrope

01-01-2018

Pogodba iz Nice je Evropsko unijo le deloma pripravila na pomembne širitve proti vzhodu in jugu v letih 2004 in 2007. Konvencija o prihodnosti Evrope si je zato v odgovor na vprašanja, postavljena v laekenski deklaraciji, prizadevala za pripravo nove pravne podlage za Unijo v obliki pogodbe o ustavi za Evropo. Zaradi neuspelih referendumov v dveh državah članicah ta pogodba ni bila ratificirana.

Pogodba iz Nice je Evropsko unijo le deloma pripravila na pomembne širitve proti vzhodu in jugu v letih 2004 in 2007. Konvencija o prihodnosti Evrope si je zato v odgovor na vprašanja, postavljena v laekenski deklaraciji, prizadevala za pripravo nove pravne podlage za Unijo v obliki pogodbe o ustavi za Evropo. Zaradi neuspelih referendumov v dveh državah članicah ta pogodba ni bila ratificirana.

Lizbonska pogodba

01-01-2018

V tem informativnem pregledu so predstavljeni razvoj in bistvene določbe Lizbonske pogodbe. Cilj je podati zgodovinske okoliščine, v katerih se je oblikovalo to najnovejše temeljno besedilo EU na podlagi tistih, ki so nastala pred njim. Posamezne določbe (s sklicevanjem na člene) in njihov učinek na politike Evropske unije so podrobneje pojasnjene v poglavjih, ki obravnavajo posamezne politike in vprašanja.

V tem informativnem pregledu so predstavljeni razvoj in bistvene določbe Lizbonske pogodbe. Cilj je podati zgodovinske okoliščine, v katerih se je oblikovalo to najnovejše temeljno besedilo EU na podlagi tistih, ki so nastala pred njim. Posamezne določbe (s sklicevanjem na člene) in njihov učinek na politike Evropske unije so podrobneje pojasnjene v poglavjih, ki obravnavajo posamezne politike in vprašanja.

Viri in področje uporabe prava Evropske unije

01-03-2018

Evropska unija ima status pravne osebe, zato ima tudi lasten pravni red, ki je ločen od mednarodnega prava. Pravo EU prav tako neposredno ali posredno vpliva na zakone držav članic in postane del pravnega sistema vseh držav članic. Evropska unija je tudi sama vir zakonodaje. Pravni sistem je običajno razdeljen v primarno zakonodajo (pogodbe in splošna pravna načela), sekundarno zakonodajo (temelječo na pogodbah) in dopolnilne zakone.

Evropska unija ima status pravne osebe, zato ima tudi lasten pravni red, ki je ločen od mednarodnega prava. Pravo EU prav tako neposredno ali posredno vpliva na zakone držav članic in postane del pravnega sistema vseh držav članic. Evropska unija je tudi sama vir zakonodaje. Pravni sistem je običajno razdeljen v primarno zakonodajo (pogodbe in splošna pravna načela), sekundarno zakonodajo (temelječo na pogodbah) in dopolnilne zakone.

Evropski parlament: zgodovinsko ozadje

01-03-2018

Evropski parlament je nastal iz enotne skupščine Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki je postala skupna trem takratnim nadnacionalnim evropskim skupnostim. Pozneje se je ta skupščina preimenovala v Evropski parlament. Institucija, katere poslanci so od leta 1979 izvoljeni na neposrednih volitvah, je sčasoma doživela korenite spremembe: iz skupščine imenovanih poslancev je nastal izvoljeni parlament, ki oblikuje politično agendo Evropske unije.

Evropski parlament je nastal iz enotne skupščine Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki je postala skupna trem takratnim nadnacionalnim evropskim skupnostim. Pozneje se je ta skupščina preimenovala v Evropski parlament. Institucija, katere poslanci so od leta 1979 izvoljeni na neposrednih volitvah, je sčasoma doživela korenite spremembe: iz skupščine imenovanih poslancev je nastal izvoljeni parlament, ki oblikuje politično agendo Evropske unije.

Evropski parlament: volilni postopki

01-02-2018

Postopke za izvolitev poslancev Evropskega parlamenta urejajo evropska zakonodaja, ki določa pravila, skupna vsem državam članicam, ter posebni nacionalni predpisi, ki se med državami članicami razlikujejo. Skupna pravila določajo načelo proporcionalne zastopanosti, pravila o pragu in nekatere nezdružljivosti z mandatom poslanca Evropskega parlamenta. Nacionalni zakoni urejajo številne druge pomembne vidike, na primer točno kakšen volilni sistem se uporablja in koliko je volilnih enot.

Postopke za izvolitev poslancev Evropskega parlamenta urejajo evropska zakonodaja, ki določa pravila, skupna vsem državam članicam, ter posebni nacionalni predpisi, ki se med državami članicami razlikujejo. Skupna pravila določajo načelo proporcionalne zastopanosti, pravila o pragu in nekatere nezdružljivosti z mandatom poslanca Evropskega parlamenta. Nacionalni zakoni urejajo številne druge pomembne vidike, na primer točno kakšen volilni sistem se uporablja in koliko je volilnih enot.