EU se zaveda strateške pomembnosti Srednje Azije, saj ta regija povezuje Evropo in Azijo. Leta 2019 je EU svojo strategijo za Srednjo Azijo posodobila s poudarkom na odpornosti (na področjih, kot so človekove pravice, varnost meja in okolje) in blaginji (z močnim poudarkom na povezljivosti), pa tudi na regionalnem sodelovanju. Parlament poudarja pomen človekovih pravic, dobrega upravljanja in socialnega razvoja v regiji.

Pravna podlaga

  • Naslov V Pogodbe o Evropski uniji (PEU): „zunanje delovanje“,
  • člena 206 in 207 (trgovina) ter členi od 216 do 219 (mednarodni sporazumi) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
  • sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, ki pokrivajo dvostranske odnose, z izjemo Turkmenistana, za katerega velja začasni trgovinski sporazum. Novi okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju s Kazahstanom se uporablja začasno, dokler ga ne ratificirajo vse države članice EU. Okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju s Kirgizistanom je bil parafiran julija 2019, pogajanja z Uzbekistanom pa še potekajo. Tudi Tadžikistan je izrazil zanimanje za sklenitev okrepljenega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju.

Razmere v regiji

Srednja Azija s političnega oziroma gospodarskega vidika ni homogena regija. Turkmenistan je še vedno ena najbolj avtoritarnih držav na svetu z grozljivimi razmerami na področju spoštovanja človekovih pravic. Kirgizistan izstopa zaradi bolj razvite demokracije, vendar nedavne spremembe v državi kažejo, da sta demokratični razvoj in človekove pravice ranljivi področji. Politične razmere v Kazahstanu, Uzbekistanu in Tadžikistanu v različni meri zaznamujejo avtoritarna oblast, hude pomanjkljivosti na področju človekovih pravic ter odsotnost neodvisnih medijev in neodvisnega sodstva.

V času novega uzbekistanskega predsednika Šavkata Mirzijojeva, ki je oblast prevzel leta 2016, so bile uvedene nekatere notranje spremembe, kot je izpustitev več političnih zapornikov, ki kažejo na pozitiven razvoj. V Kazahstanu je predsednik Nazarbajev po treh desetletjih na oblasti marca 2019 odstopil, vendar ima tudi v mandatu novega predsednika Kasima-Žomarta Tokajeva znaten vpliv in formalna pooblastila.

Kazahstan je imel v preteklosti največjo gospodarsko rast in je leta 2006 dosegel status države z višjimi srednjimi prihodki. Po drugi strani Tadžikistan in Kirgizistan zaradi zahtevnih geografskih danosti ostajata najrevnejši državi v regiji ter sta močno odvisni od nakazil emigrantov, predvsem iz Rusije, pa tudi od tujih naložb in posojil, zlasti kitajskih.

Odnosi med srednjeazijskimi državami so bili zaradi sporov glede meje in virov dolga leta na splošno precej slabi. Kljub temu so se leta 2016 po spremembi vodstva v Uzbekistanu razmere hitro spremenile, s čimer so se odprle nove možnosti za regionalno sodelovanje. Marca 2018 je bilo v Astani prvo srečanje na vrhu med voditelji Srednje Azije na temo regionalnega sodelovanja od devetdesetih let 20. stoletja, drugo pa je potekalo novembra 2019 v Taškentu. Skupna razloga za zaskrbljenost sta nevarnost širjenja islamskega ekstremizma ter vračanje borcev iz Sirije in Iraka. V regiji se še vedno čuti tudi vpliv konflikta v Afganistanu, ki še vedno traja.

Vse države Srednje Azije imajo večplastno zunanjo politiko, s katero skušajo najti ravnotežje v odnosih zlasti z Rusijo, Kitajsko, EU in ZDA. Prav tako so pomembni odnosi s Turčijo in Iranom. Kljub temu je Turkmenistan večinoma zaprt za zunanji svet, njegov status trajne nevtralnosti pa je priznal celo OZN. Omeniti je treba trgovino EU, zlasti na področju mineralnih virov, s Kazahstanom, v porastu pa je tudi izmenjava z Uzbekistanom, zlasti po sprejetju protokola o trgovini s tekstilom med EU in Uzbekistanom, ki ga je Parlament odobril leta 2016. Poleg tega je EU pozdravila pristop Kirgizistana, Tadžikistana in Kazahstana k WTO. Kazahstan in Kirgizistan sta člana Evrazijske gospodarske unije.

Čeprav se Mongolija na splošno ne smatra kot del Srednje Azije in ni vključena v strategijo EU za Srednjo Azijo, jo Parlament v svoji strukturi stalnih delegacij uvršča k tej regiji. V zadnjih treh desetletjih se je izkazala kot oaza demokracije s trdno gospodarsko rastjo, vendar so se zaradi dogajanja v letu 2019 pojavile skrbi o eroziji demokracije.

Odnosi med EU in Srednjo Azijo

EU nadgrajuje starejše sporazume o partnerstvu in sodelovanju s srednjeazijskimi partnericami. Decembra 2015 je podpisala novi okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju s Kazahstanom, ki ga je decembra 2017 odobril še Evropski parlament. Začasno se uporablja od maja 2016, dokler ga ne ratificirajo nacionalni parlamenti EU. Julija 2019 je bil parafiran okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju s Kirgizistanom, novembra 2018 pa so se začela pogajanja z Uzbekistanom. Obe državi sta sklenili sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z EU, ki sta začela veljati leta 1999. Tadžikistan, katerega sporazum o partnerstvu in sodelovanju velja od leta 2010, je izrazil zanimanje za začetek pogajanj o novem dvostranskem sporazumu. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Mongolijo in EU je začel veljati novembra 2017. Odnose med EU in Turkmenistanom ureja začasni sporazum o trgovini in trgovinskih zadevah iz leta 2010, saj Evropski parlament ratifikacijo sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, podpisanega leta 1998, pogojuje z vzpostavitvijo sistema za preverjanje napredka na področju človekovih pravic.

Novo strategijo EU za Srednjo Azijo je Svet potrdil junija 2019. EU je svojo strategijo iz leta 2007 posodobila s poudarkom na odpornosti (na področjih, kot so človekove pravice, varnost meja in okolje) in blaginji (z močnim poudarkom na povezljivosti), pa tudi na regionalnem sodelovanju. Poleg tega je v novi strategiji večji poudarek na odnosih med Srednjo Azijo in Afganistanom. Pomembnost regionalnega pristopa in regionalnega sodelovanja poudarjajo tudi na ministrskih srečanjih med EU in Srednjo Azijo, od katerih je zadnje, 15. po vrsti, potekalo julija 2019 v Biškeku.

Kazahstan je pomemben vir uvoza nafte v EU (približno 8 %), Turkmenistan pa ima znaten potencial za dobavo zemeljskega plina v prihodnosti, zlasti če bo zgrajen načrtovani transkaspijski plinovod. V zvezi s sosednjim Afganistanom in z njim povezanimi varnostnimi izzivi EU srednjeazijskim partnericam pomaga pri upravljanju varnosti meja in boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami. Od leta 2013 med EU in Srednjo Azijo redno poteka politični in varnostni dialog na visoki ravni. Odkar je julija 2019 začela delovati še delegacija v Turkmenistanu, so delegacije EU prisotne v vseh srednjeazijskih državah. Delegacija EU v Mongoliji je začela delovati leta 2017.

Države Srednje Azije prejemajo finančna sredstva iz instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja: 1028 milijonov EUR za obdobje 2014–2020 (v primerjavi s 750 milijoni EUR za obdobje 2007–2013), kar vključuje dvostransko pomoč in regionalne programe (360 milijonov EUR). Pomoč je namenjena za izobraževanje, regionalno varnost, trajnostno upravljanje naravnih virov in družbeno-gospodarski razvoj. Kazahstan in Turkmenistan nista več upravičena do dvostranskih delov instrumenta za razvojno sodelovanje, saj sta dobila status države z višjim srednjim dohodkom, vendar imata še vedno dostop do regionalnih programov. Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) se uporablja v vseh državah, razen v Turkmenistanu, kjer je premalo organizacij civilne družbe, so preslabo organizirane in pod prevelikim nadzorom.

Vloga Evropskega parlamenta

A. Sprejeta stališča (resolucije)

  • Parlament je leta 2016 podprl strategijo EU za Srednjo Azijo, čeprav se je zavzel za bolj osredotočen pristop.
  • Parlament je okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Kazahstanom odobril leta 2017. Poudaril je tudi pomembnost načela „več za več“ za spodbujanje političnih in družbeno-gospodarskih reform. Parlament je marca 2019 izrazil zaskrbljenost zaradi stanja na področju človekovih pravic v Kazahstanu.
  • Parlament je leta 2015 izrazil zaskrbljenost zaradi predlogov zakonov o propagandi v zvezi z osebami LGBTI v Kirgizistanu. Januarja 2019 je izdal priporočila za pogajanja o novem dvostranskem sporazumu.
  • Leta 2009 je Parlament odobril sklenitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju s Tadžikistanom, vendar je pozval k izboljšanju razmer na področju človekovih pravic, korupcije, zdravja in izobraževanja. Parlament je v resoluciji iz leta 2016 izrazil zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer na področju človekovih pravic v Tadžikistanu, zlasti glede zapornikov vesti.
  • Parlament je neprestano izražal zaskrbljenost nad slabimi razmerami na področju človekovih pravic v Turkmenistanu, zato je doslej preprečeval začetek veljavnosti sporazuma o partnerstvu in sodelovanju. Marca 2019 je izdal priporočila, ki jih je treba obravnavati, preden bi se odločil za odobritev.
  • Parlament je decembra 2016 odobril protokol o trgovini s tekstilom med EU in Uzbekistanom po dejanski zavezi države, ki jo je sprejela v tesnem sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela, da odpravi delo otrok med vsakoletnim obiranjem bombaža. Marca 2019 je izdal priporočila za pogajanja o okrepljenem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju.
  • Izjave Parlamenta o Mongoliji se večinoma nanašajo na gospodarska vprašanja, pa tudi na razvoj države in humanitarne potrebe, ki so povezane s skrajnimi vremenskimi razmerami. Parlament je sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Mongolijo odobril leta 2017.

B. Medparlamentarno sodelovanje

Poleg dela, ki ga opravljajo pristojni odbori za zunanje zadeve, mednarodno trgovino in razvoj, ima Evropski parlament stalno delegacijo za odnose s srednjeazijskimi državami in Mongolijo (DCAS). Odbori za parlamentarno sodelovanje se s predstavniki večine držav Srednje Azije srečujejo vsako leto. Poslanci EP nadzorujejo izvajanje sporazumov ter se posvečajo vprašanjem s področja človekovih pravic, političnih razmer, gospodarskega in razvojnega sodelovanja ter volilnih postopkov. Od začetka veljavnosti sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Mongolijo Parlament zahteva ustanovitev odbora za parlamentarno sodelovanje, tako da bi ostal Turkmenistan edina država brez takšnega organa. Kljub temu pa s to državo potekajo medparlamentarne seje.

C. Opazovanje volitev in spodbujanje demokracije

Parlament zaradi različnih stopenj političnega razvoja in spremenljivih ravni demokratičnega napredka v Srednji Aziji do zdaj ni dosledno opazoval volitev v regiji.

  • Urad za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE/ODIHR) je leta 2015 spremljal parlamentarne volitve v Tadžikistanu in Kirgizistanu, leta 2017 pa predsedniške volitve v Kirgizistanu. Kot je običajno za države članice OVSE, so delegacije Parlamenta svoje dejavnosti izvajale v okviru omenjenih misij OVSE/ODIHR. Zaključki misij v zvezi s Tadžikistanom so bili negativni, ugotovitve glede Kirgizistana pa so bile bolj spodbudne.
  • Parlament volitev v Kazahstanu ni opazoval od leta 2005. OVSE/ODIHR je redno ugotavljal večje nepravilnosti.
  • Delegacija Evropskega parlamenta je leta 2017 spremljala predsedniške, leta 2016 pa parlamentarne volitve v Mongoliji in ugotovila, da se v državi razvija trdna demokracija.
  • Parlament še nikoli ni bil povabljen k opazovanju volitev v Uzbekistanu ali Turkmenistanu.

 

Michal Jiráček