Kratki vodnik po Evropski uniji
Evropski parlament
Prosimo, izpolnite to polje

Javno zdravje

Javnozdravstvena politika je pri oblikovanju politike Evropske unije v zadnjem času stopila v središče med pandemijo covida-19, Parlament pa je med svoja prednostna področja uvrstil raka in prizadevanja za močnejšo evropsko zdravstveno unijo. Pobuda za evropsko zdravstveno unijo obravnava aktualna in prihodnja zdravstvena vprašanja, vključno s krizo zaradi covida-19, krepitvijo odpornosti proti čezmejnim grožnjam za zdravje, izvajanjem načrta za boj proti raku, doseganjem napredka pri evropski strategiji za zdravila in krepitvijo digitalnega zdravja.

Pravna podlaga

Člen 168 (varovanje javnega zdravja), člen 114 (enotni trg) in člen 153 (socialna politika) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Cilji

EU si s politiko javnega zdravja prizadeva:

  • varovati in izboljšati zdravje državljanov EU;
  • podpirati modernizacijo in digitalizacijo zdravstvenih sistemov in infrastrukture;
  • izboljšati odpornost evropskih zdravstvenih sistemov;
  • pripraviti države EU za preprečevanje in obvladovanje prihodnjih pandemij.

Ozadje

Maastrichtska pogodba iz leta 1992 je ustvarila jasno pravno podlago za sprejemanje ukrepov zdravstvene politike. Pozneje so bile z Amsterdamsko pogodbo iz leta 1997 te določbe okrepljene, kar je EU omogočilo, da sprejme ukrepe, ki zagotavljajo visoko raven varovanja zdravja ljudi.

Pojav večjih zdravstvenih težav skupaj s prostim gibanjem pacientov in zdravstvenih delavcev znotraj EU ter socialno-ekonomske posledice teh težav pomenijo, da je javno zdravje postalo še pomembnejše področje na agendi EU. Ustanovitev specializiranih agencij, kot sta Evropska agencija za zdravila (EMA) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), je poudarila vedno večjo vlogo EU v zdravstveni politiki. Agencije, kot sta Evropska agencija za kemikalije (ECHA) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), dodatno prispevajo h krepitvi evropskih zdravstvenih politik. Program EU za zdravje, uveden z Uredbo (EU) 2021/522, zagotavlja financiranje na področju zdravja za obdobje 2021–2027. Kriza zaradi covida-19 je okrepila prizadevanja, pri čemer sta bili poudarjeni skupna odpornost in čezmejna zdravstvena varnost, s čimer se je EU usmerila v trdno evropsko zdravstveno unijo.

Splošni cilji evropske zdravstvene unije za obdobje 2021–2027 se osredotočajo na aktualna in stalna zdravstvena vprašanja. Ta zajemajo reševanje krize zaradi covida-19, krepitev odpornosti proti čezmejnim grožnjam za zdravje, izvajanje pobud, kot so evropski načrt za boj proti raku, evropska strategija za zdravila in krepitev digitalnega zdravja. EU bo tudi še naprej sodelovala na svetovni ravni pri reševanju zdravstvenih izzivov, tudi z razvojem cepiv in bojem proti okužbam, odpornim proti antimikrobikom.

Dosežki in najnovejši razvoj dogodkov

A. Zdravje v vseh politikah

Pristop „zdravje v vseh politikah“, ki je bil leta 2006 oblikovan kot pristop EU in kodificiran v PDEU ter Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, je v skladu z medsektorsko naravo vprašanj javnega zdravja in je namenjen vključevanju zdravstvenih vidikov v vse ustrezne politike (člena 9 in 168(1) PDEU; člen 35 Listine). Ta pristop sistematično upošteva zdravstvene posledice odločitev na vseh drugih področjih politike, da bi izboljšali zdravje prebivalstva in enakost na področju zdravja. Strategija „od vil do vilic“ na primer ne bo prispevala le k proizvodnji trajnostnih, ampak tudi bolj zdravih živil; z akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje bomo ustvarili čistejši in tudi bolj zdrav življenjski prostor; program EU za zdravje (2021–2027) skupaj z drugimi skladi in programi prispeva k reševanju zdravstvenih vprašanj z različnih vidikov. Številne politike so usmerjene v preprečevanje negativnih posledic za zdravje zaradi podnebnih sprememb, kot so naraščajoče število smrti zaradi vročinskih valov in naravnih nesreč ter spreminjajoči se vzorci okužb pri boleznih, ki se prenašajo z vodo, in boleznih, ki jih prenašajo žuželke, polži ali druge hladnokrvne živali. Poleg tega se osmi okoljski akcijski program, ki je začel veljati leta 2022, zavzema za okrepitev povezav med okoljskimi politikami, ki zajemajo podnebna vprašanja, in zdravstvenimi politikami.

B. Preprečevanje bolezni in spodbujanje zdravja

Preprečevanje zajema najrazličnejša področja, vključno s pobudami proti raku, nalezljivim in nenalezljivim boleznim, cepljenjem in bojem proti antimikrobični odpornosti.

Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v EU. Ne vpliva le na osebno in družinsko življenje, temveč tudi na zdravstvene sisteme, finančne vire in splošno gospodarsko produktivnost. Rak je na evropski ravni obravnavan v številnih pobudah. Parlament je zato ustanovil posebni odbor za boj proti raku (BECA) (2020–2022) in preučil ukrepe, ki jih EU lahko izvaja za boj proti raku. Evropski načrt za boj proti raku za leto 2021 zajema preprečevanje, zgodnje odkrivanje, zdravljenje in nadaljnje ukrepanje ter pomeni odziv Unije na vse večje izzive na področju obravnave raka pri odraslih. Komisija je septembra 2022 predstavila nov pristop za podporo prizadevanjem držav članic za povečanje sprejemanja presejalnih pregledov za odkrivanje raka. Cilj tega priporočila je povečati stopnje presejanja za raka dojk, debelega črevesa in danke ter materničnega vratu v skladu s ciljem evropskega načrta za boj proti raku, da bi do leta 2025 razširili obseg presejanja na 90 % upravičenih posameznikov.

Komisija je decembra 2021 začela pobudo EU „Healthier Together“ v zvezi z nenalezljivimi boleznimi, da bi državam članicam EU pomagala pri zmanjševanju velikih bremen na področju nenalezljivih bolezni in izboljšanju dobrobiti državljanov. Ocenjuje se, da se v Uniji več kot 84 milijonov ljudi spopada s težavami z duševnim zdravjem. Skupni ukrepi EU za duševno zdravje in dobro počutje so se izvajali od leta 2013 do leta 2018 in so oblikovali evropski okvir za ukrepanje na področju duševnega zdravja in dobrega počutja, ki prispeva k spodbujanju duševnega zdravja. Ker je samomor drugi najpogostejši vzrok smrti v starostni skupini od 15 do 29 let, so preprečevanje, ozaveščenost, nestigmatizacija in dostop do pomoči pri depresiji, samopoškodovanju in samomoru še naprej ključnega pomena. Parlament je 13. septembra 2022 v resoluciji o posledicah covida-19 za mlade pozval Komisijo, naj razglasi evropsko leto duševnega zdravja. Program EU za zdravje za leto 2023 še naprej zagotavlja podporo za spodbujanje duševnega zdravja in preprečevanje duševnih bolezni. Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti v EU. Uživanje drog, alkohola in tobaka so dejavniki življenjskega sloga, ki resno vplivajo na zdravje ljudi in bolezni srca in ožilja, boj proti njim pa je ena glavnih skrbi javnozdravstvene politike. Direktiva o tobačnih izdelkih (Direktiva 2014/40/EU – izvaja se od leta 2016) in direktiva o trošarini na tobačne izdelke (Direktiva Sveta 2011/64/EU) sta najbolj zaznamovali ta proces. Uporaba drog povzroča tudi stroške in škodo za javno zdravje in varnost. Svet je decembra 2020 odobril novo strategijo EU na področju drog za obdobje 2021–2025. V njej so določeni splošni politični okvir in strateške prednostne naloge politike EU na področju prepovedanih drog v okviru treh glavnih sklopov: zmanjšanje ponudbe drog, zmanjšanje povpraševanja po drogah in obravnavanje škode, povezane z drogami. Prizadevanja za revizijo strategije EU o alkoholu iz leta 2006 so, kot kaže, trenutno zastala.

Za nalezljive bolezni in čezmejne nevarnosti za zdravje je ECDC vzpostavil sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja, Odbor EU za zdravstveno varnost pa usklajuje odziv v primeru izbruha bolezni in epidemij. V teh primerih je ključnega pomena sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo, kot je bilo razvidno pri izbruhu pandemije covida-19 v začetku leta 2020. Po nujnih postopkih so bili sprejeti številni ad hoc ukrepi, ki so zbrani na posebni spletni strani EUR-Lex in na spletni strani Komisije o odzivu na koronavirus. Med njimi so:

Komisija je tudi v letu 2020 sprejela več dodatnih ukrepov za povečanje odpornosti na številnih področjih v vseh državah članicah. Med njimi so povezovanje nacionalnih aplikacij za spremljanje stikov, razširitev izjem pri potovanju, obsežnejše testiranje in zagotavljanje zalog cepiv. Sveženj ukrepov v zvezi s covidom-19 vsebuje:

Leta 2022 je bil razširjen mandat Evropske agencije za zdravila, z novo uredbo o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje je bil razširjen tudi mandat Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, evropskemu organu za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere pa so bila zagotovljena dodatna pooblastila.

C. Družbene spremembe, demografski prehod

V poročilu Komisije o demografskih spremembah za leto 2023 so obravnavani izzivi, ki izhajajo iz staranja prebivalstva, upadanja prebivalstva in manjšega števila delovno sposobnih posameznikov. Ključni izzivi so staranje prebivalstva v EU, zagotavljanje visoke kakovosti življenja v starosti in vzdržni zdravstveni sistemi. Leta 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija začela pobudo „desetletje zdravega staranja“, Komisija pa je januarja 2021 v zvezi s tem objavila zeleno knjigo o staranju.

V odgovor na izzive, ki jih predstavljajo migracijske krize, je bil leta 2016 sprejet akcijski načrt za vključevanje državljanov tretjih držav. V njem so med drugim obravnavane z zdravjem povezane težave, ki jih imajo migranti, vključno z dostopom do zdravstvenih storitev. Komisija je leta 2020 predstavila evropsko agendo o migracijah in novi pakt o migracijah in azilu, katerih cilj je nadaljnje vključevanje evropskih politik na tem področju.

Parlament je leta 2015 pozval k ukrepom za zmanjšanje neenakosti v otroštvu na področjih, kot je zdravje, in k uvedbi jamstva za otroke v okviru načrta EU za boj proti revščini otrok. Svet je junija 2021 sprejel predlog Komisije o ustanovitvi evropskega jamstva za otroke. Države članice zdaj pripravljajo nacionalne načrte, v katerih bodo navedle, kako bodo jamstvo za otroke izvajale do leta 2030.

D. Zdravila (2.2.5.)

Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi za zdravljenje ali preprečevanje bolezni ljudi. Direktiva 2001/83/ES in Uredba (ES) št. 726/2004 določata zahteve in postopke za dovoljenje za promet ter pravila za spremljanje odobrenih izdelkov. Z Uredbo (EU) 2019/1243 so bile uvedene spremembe teh uredb, s katerimi se izvajajo posebni ukrepi za zagotavljanje dostopnosti zdravil in obravnavanje pomanjkanja zdravil po vsej EU. Zdravila lahko odobrijo nacionalni organi z decentraliziranim postopkom ali Komisija po centraliziranem postopku, s katerim agencija EMA izvaja znanstvene ocene. Agencija EMA je odgovorna tudi za spodbujanje razvoja zdravil, ocenjevanje dovoljenj za promet, spremljanje varnosti zdravil in zagotavljanje informacij zdravstvenim delavcem. S kliničnimi preskušanji se raziskuje učinkovitost zdravil pri ljudeh. Z Uredbo (EU) št. 536/2014, ki je začela veljati januarja 2022, so bila vzpostavljena harmonizirana pravila o odobritvi in kliničnem preskušanju zdravil.

Komisija je aprila 2023 predstavila sveženj o zdravilih, katerega cilj je zagotoviti, da bodo zdravila na voljo, dostopnejša in cenovno ugodnejša. Hkrati je predlagala priporočilo Sveta za okrepitev boja proti protimikrobni odpornosti. Svet pa je 13. junija 2023 odobril priporočilo o okrepitvi ukrepov EU v boju proti antimikrobični odpornosti v okviru pristopa „eno zdravje“.

E. e-zdravje

Evropska unija je sredi prizadevanj za preobrazbo, s katero bo digitalizirala zdravstveni sistem. Digitalizacija zdravja se nanaša na vključevanje digitalnih tehnologij in sistemov upravljanja informacij v različne vidike zdravstvenega sektorja. Vključuje uporabo elektronskih zdravstvenih zapisov, telemedicine, nosljivih naprav, mobilnih aplikacij, podatkovne analitike in drugih digitalnih orodij. Komisarka Stela Kiriakidis je v govoru na vrhu o prihodnosti zdravja leta 2023 dejala, da lahko digitalizacija poveča kakovost, dostopnost in odpornost zdravstvenega varstva. Digitalizacija zdravstvenega sektorja je del strategije EU za enotni digitalni trg, katere cilj je tesnejše digitalno usklajevanje med državami članicami EU.

Mreža e-zdravje je prostovoljna mreža, vzpostavljena v skladu s členom 14 Direktive 2011/24/EU, ki zagotavlja platformo za pristojne organe držav članic, ki se ukvarjajo z e-zdravjem. V sporočilu Komisije o digitalni preobrazbi zdravstva in oskrbe na enotnem digitalnem trgu iz leta 2018 so kot prednostne naloge določeni varen dostop državljanov do svojih zdravstvenih podatkov, tudi prek meja; personalizirana medicina prek skupne podatkovne infrastrukture EU, ki bi raziskovalcem in drugim zdravstvenim delavcem omogočala združevanje virov po vsej EU; krepitev vloge državljanov z digitalnimi orodji za povratne informacije uporabnikom in oskrbo po meri posameznika (mobilne zdravstvene rešitve, personalizirana medicina). Infrastruktura za digitalne storitve e-zdravja zagotavlja neprekinjeno oskrbo evropskih državljanov, ko potujejo v tujino v EU. Maja 2022 je bil predstavljen zakonodajni predlog za evropski zdravstveni podatkovni prostor, katerega namen je državljanom EU omogočiti nadzor nad njihovimi zdravstvenimi podatki, kar bi omogočilo čezmejno uporabo za raziskave in inovacije ob hkratnem zagotavljanju usklajenosti z varstvom podatkov.

F. Ocena zdravstvene tehnologije (HTA)

Namen ocen zdravstvenih tehnologij je zagotoviti z dokazi podprte podatke o zdravstvenih tehnologijah, da se zagotovijo varne, učinkovite, na paciente osredotočene in stroškovno učinkovite zdravstvene politike. Nacionalni organi uporabljajo tudi ugotovitve iz ocen zdravstvenih tehnologij za usmerjanje odločitev o tem, katere stroške tehnologij bi bilo treba povrniti na nacionalni ravni. V tem okviru se ocenjuje dodana vrednost zdravstvenih tehnologij, vključno z zdravili, medicinskimi pripomočki in diagnostičnimi orodji, kirurškimi postopki ter ukrepi za preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni. Decembra 2021 je bila sprejeta nova uredba za okrepitev sodelovanja med državami članicami na ravni EU pri ocenjevanju zdravstvenih tehnologij.

Vloga Evropskega parlamenta

Evropski parlament vztrajno spodbuja oblikovanje dosledne javnozdravstvene politike. Za okrepitev in spodbujanje zdravstvene politike si dejavno prizadeva tudi s pripravo številnih mnenj, študij, razprav, pisnih izjav in samoiniciativnih poročil o širokem spektru zdravstvenih vprašanj. Na začetku sedanjega zakonodajnega obdobja je prevzel proaktivno vlogo pri določanju politične agende in si prizadeval, da bi bil boj proti raku glavna prednostna naloga zdravstvene politike EU. Med krizo zaradi covida-19 je Parlament prevzel dejavno vlogo pri spodbujanju usklajenega evropskega odziva in poudaril, da je potrebno veliko tesnejše sodelovanje na področju zdravja, da bi vzpostavili evropsko zdravstveno unijo.

V Parlamentu je za zdravstveno področje pristojen Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI). Odbor ENVI je v začetku leta 2023 ustanovil nov stalni Pododbor za javno zdravje (SANT), ki bo okrepil vlogo Parlamenta pri izvajanju nadzora nad zdravstvenimi politikami EU in spodbujanju njihovega razvoja. Parlament je tudi v sedanjem devetem zakonodajnem obdobju na vrh političnega dnevnega reda uvrstil potrebo po bolj usklajenem evropskem pristopu k boju proti raku, in sicer z ustanovitvijo Posebnega odbora za boj proti raku.

Parlament je vztrajal pri samostojnem evropskem zdravstvenem programu, ki zagotavlja podporo programu EU za zdravje. Nadzoruje tudi izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost z dialogi, vprašanji, študijami in notranjimi raziskavami, pri čemer poudarja pomen zdravstvenih reform. Parlament se je tudi dosledno zavzemal za spodbujanje duševnega dobrega počutja in dajanje prednosti duševnemu zdravju pri oblikovanju politik EU.

Za več informacij o tej temi obiščite spletišči Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Pododbora za javno zdravje.

 

Maria-Mirela Curmei / Christian Kurrer