Sodelovanje Evropske unije z afriškimi državami in Afriško unijo temelji na dveh različnih okvirih, in sicer na (a) skupni strategiji Afrika-EU ter na (b) sporazumih o partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (AKP).<br/>Pravna podlaga za politične, gospodarske in razvojne vidike partnerstva med EU in državami AKP je bila vzpostavljena leta 2000 s Sporazumom iz Cotonouja. Ta sporazum je bil 15. novembra 2023 nadomeščen s <a href="http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2023/2862/oj">Samojskim sporazumom</a>, ki je bil sklenjen za posodobitev in nadgradnjo partnerstva.<br/>Skupna strategija Afrika-EU se izvaja z večletnimi časovnimi načrti in akcijskimi načrti, sprejetimi na vsakem vrhu Afrika-EU, ki običajno poteka vsaka tri leta. Voditelji EU in Afriške unije so se na <a href="https://www.consilium.europa.eu/sl/meetings/international-summit/2022/02/17-18/">vrhu EU-Afriška unija</a> februarja 2022 v Bruslju dogovorili o „skupni viziji za leto 2030“, katere cilj je utrditi prenovljeno partnerstvo, ki temelji na solidarnosti, varnosti, miru, trajnostnem razvoju in skupni blaginji. <a href="https://north-africa-middle-east-gulf.ec.europa.eu/news/joint-communique-3rd-eu-au-ministerial-meeting-21-may-2025-2025-05-22_en">Tretje ministrsko srečanje EU-Afriška unija</a> je potekalo 21. maja 2025, na njem pa je sodelovalo novo vodstvo Afriške unije. Na tem srečanju je bil pregledan napredek v zvezi s skupno vizijo za leto 2030 in utrjena pot sedmemu vrhu EU-Afriška unija, ki je bil v Luandi, Angola, od 24. do 25. novembra 2025, kar je zaznamovalo 25 let partnerstva od vrha v Kairu iz leta 2000. Politični in varnostni odbor EU ter mirovni in varnosti svet Afriške unije sta 8. in 9. oktobra 2025 v Bruslju organizirala 16. posvetovalno srečanje. EU je najpomembnejši donator uradne razvojne pomoči Afriki, ki se financira predvsem iz splošnega proračuna EU prek <a href="https://commission.europa.eu/funding-tenders/find-funding/eu-funding-programmes/global-europe-neighbourhood-development-and-international-cooperation-instrument_sl">Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa</a>.
Pravna podlaga
- Člena 217 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);
- Sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (Samojski sporazum) iz novembra 2023;
- Samojski sporazum je 10. aprila 2024 prejel odobritev Parlamenta, začasno pa se je začel uporabljati 1. januarja 2024, ko je nadomestil Sporazum iz Cotonouja;
- Uredba (EU) 2021/947 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa.
- političnem,
- razvojnem ter
- gospodarskem in trgovinskem.
- preseči sodelovanje med donatorji in prejemniki ter v odnosih med Afriko in EU načeti vprašanja, ki so v skupnem političnem interesu;
- razširiti sodelovanje in obravnavati skupne svetovne izzive, kot so migracije, podnebne spremembe, mir in varnost, ter okrepiti sodelovanje v mednarodnih forumih;
- podpreti prizadevanja Afrike za spodbujanje medregionalnih in vsecelinskih odzivov na te pomembne izzive;
- prizadevati si za partnerstvo, katerega osrednja tema bodo ljudje, kar bi zagotovilo boljše sodelovanje afriških in evropskih državljanov.
- dogovor o naložbenem svežnju Afrika-Evropa, katerega cilj je zagotoviti naložbe v višini 150 milijard EUR, da bi spodbudili diverzificirana, trajnostna in odporna gospodarstva na afriški celini;
- obnovljeno in okrepljeno sodelovanje za mir in varnost;
- okrepljeno in vzajemno partnerstvo za migracije in mobilnost;
- zaveza k okrepitvi multilateralizma v okviru mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, s poudarkom na OZN.
Partnerstvo AKP-EU
Odnosi med EU in podsaharsko Afriko so že več kot dve desetletji temeljili na Sporazumu iz Cotonouja, ki je določil podlago za odnose med EU in 78 od 79 držav AKP[1], ki so aprila 2022 postale Organizacija afriških, karibskih in pacifiških držav (OAKPD).
Sporazum iz Cotonouja, ki naj bi prvotno potekel leta 2020, je bil večkrat podaljšan do novembra 2023. Namen sporazuma je bil prispevati k izkoreninjenju revščine in spodbujati vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo. Zasnovan je bil v treh stebrih sodelovanja:
Izvajajo ga skupne institucije AKP-EU, to so svet ministrov, odbor veleposlanikov in skupna parlamentarna skupščina.
Pogajanja o sporazumu, ki bo nasledil sporazum iz Cotonouja, med EU in organizacijo OAKPD so se zaključila decembra 2020. Vendar je bil podpis novega sporazuma zaradi notranjih nesoglasij v EU in zadržkov dveh držav članic EU odložen do novembra 2023.
Samojski sporazum, podpisan novembra 2023, nadomešča sporazum iz Cotonouja in zaznamuje novo poglavje v odnosih med EU in OAKPD. Prinaša dve pomembni spremembi, in sicer okrepitev parlamentarne razsežnosti v institucionalnem okviru in razdelitev sporazuma na tri regionalne protokole. Je izraz posodobljenega in nadgrajenega partnerstva med EU in OAKDP, ki nadgrajuje temelje, položene s sporazumom iz Cotonouja.
Samojski sporazum določa šest strateških prednostnih področij sodelovanja: človekove pravice, demokracija in upravljanje; mir in varnost; človekov in družbeni razvoj; vključujoča in trajnostna gospodarska rast in razvoj; okoljska trajnost in podnebne spremembe; ter migracije in mobilnost. Poudarja tudi pomen sodelovanja med pogodbenicama v mednarodnih forumih ter pomen agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in za cilje trajnostnega razvoja.
Sodelovanje je strukturirano v treh regionalnih protokolih, ki odražajo različne prednostne naloge regij AKP. Protokol EU-Afrika je postal ključni pravni okvir za odnose med EU in podsaharsko Afriko. Regionalna prednostna področja zajemajo: vključujočo in trajnostno gospodarsko rast; človekov in družbeni razvoj; okolje in naravne vire; mir in varnost; načelo pravne države, pravosodje, demokracijo in upravljanje; človekove pravice in enakost spolov ter migracije in mobilnost. Ta novi protokol daje večjo vlogo dialogu in sodelovanju med EU in Afriško unijo kot Sporazum iz Cotonouja.
Samojski sporazum določa skupne institucije, zlasti Svet ministrov OAKPD-EU in štiri medparlamentarne skupščine, ki jih sestavljajo krovna skupna parlamentarna skupščina OAKPD-EU in tri regionalne parlamentarne skupščine, in sicer Parlamentarna skupščina Afrika-EU, Parlamentarna skupščina Karibi-EU in Parlamentarna skupščina Pacifik-EU (glej poročilo Službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom Po Cotonouju: na poti k novemu sporazumu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami). Te štiri parlamentarne skupščine so bile uradno ustanovljene februarja 2024, ko so se prvič sestale v Luandi (Angola) ter sprejele svoje poslovnike. Vsaka od štirih skupščin bo imela redno letno sejo, ki bo potekala izmenično v državi EU in v državi AKP. Regionalne skupščine imajo lahko tudi dodatne seje v povezavi z letno skupno parlamentarno skupščino OAKPD-EU.
Strategija Afrika-EU in partnerstvo EU z Afriko
Prvotno skupno strategijo Afrika-EU so evropski in afriški voditelji sprejeli na drugem vrhu EU-Afrika leta 2007 v Lizboni, v njej pa je opredeljena politična vizija partnerstva med Afriko in EU. Njeni cilji so:
Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta marca 2020 pred šestim vrhom med EU in Afriško unijo izdala skupno sporočilo z naslovom Za celovito strategijo z Afriko. V njem je bilo predlagano okrepljeno sodelovanje na področjih, ki so vključena v pet stebrov, in sicer zeleni prehod in dostop do energije; digitalna preobrazba; trajnostna rast in delovna mesta; mir in upravljanje; ter migracije in mobilnost.
Parlament je 25. marca 2021 sprejel resolucijo o novi strategiji EU-Afrika – partnerstvo za trajnosten in vključujoč razvoj. V resoluciji je ponovil in okrepil dele strategije, ki sta jih skupaj predlagala Komisija in visoki predstavnik, kot sta trajnostna in vključujoča rast, hkrati pa pozval k večji osredotočenosti na druga področja, kot so človekov razvoj, socialna vključenost, človekove pravice, krepitev vloge žensk in mladih ter odporno kmetijstvo. V zvezi z migracijami se je menilo, da bo uspeh partnerstva odvisen od občutnega izboljšanja možnosti za mobilnost, ter pozvalo k vzpostavitvi zakonitih migracijskih poti.
Na šestem vrhu EU-AU (ki je potekal v Bruslju od 17. do 18. februarja 2022) so se voditelji držav in vlad EU in AU dogovorili o izjavi z naslovom Skupna vizija za leto 2030. Skupna vizija utrjuje strateško, dolgoročno podlago za odnose med EU in Afriko v globaliziranem svetu. Prizadeva si za okrepitev gospodarskega sodelovanja in spodbujanje trajnostnega razvoja, pri čemer oba kontinenta sobivata v miru, varnosti, demokraciji, blaginji, solidarnosti in človeškem dostojanstvu, hkrati pa združuje naše narode, regije in organizacije. Obnovljeno partnerstvo obravnava tako neposredne priložnosti in izzive kot tudi dolgoročne možnosti partnerstva, pri čemer se osredotoča na ukrepe na celinski in regionalni ravni, kjer imata EU in Afrika skupno zmogljivost za izvajanje. Vizija vključuje štiri cilje:
Šestemu vrhu med EU in Afriško unijo je 28. novembra 2022 sledilo skupno srečanje Afriške unije in kolegija komisarjev EU. Tretje ministrsko srečanje EU-Afriška unija je potekalo 22. maja 2025, na njem pa je sodelovalo novo vodstvo Afriške unije. Na tem srečanju je bil pregledan napredek v zvezi s skupno vizijo za leto 2030 in utrjena pot sedmemu vrhu EU-Afriška unija, ki je bil v Luandi, Angola, od 24. do 25. novembra 2025, kar je zaznamovalo 25 let partnerstva od vrha v Kairu iz leta 2000.
V okviru priprav na sedmi vrh EU-AU je Parlament sprejel resolucijo, v kateri poziva k novemu enakopravnemu partnerstvu med EU in Afriko, ki bo temeljilo na vzajemnem spoštovanju, skupnih interesih in skupnih večstranskih ukrepih. Poudarja potrebo po osredotočenju na praktično sodelovanje z oprijemljivimi rezultati, pri čemer daje prednost področjem, kot so mir, varnost, infrastruktura in digitalna povezljivost prek investicijskega instrumenta Global Gateway, ter gospodarski rasti, ki jo spodbuja razvoj zasebnega sektorja. Poudarja tudi pomen okrepitve skupnih prizadevanj za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter izvajanja migracijskih politik, ki obravnavajo temeljne vzroke, hkrati pa spoštujejo pristojnosti držav članic. Poleg tega poudarja potrebo po institucionalizaciji parlamentarne razsežnosti vrhov EU-AU, vključno z rednimi srečanji s Pan-afriškim parlamentom pred vrhom, tematskimi izmenjavami med parlamentarnimi odbori in letnimi dialogi na visoki ravni o ključnih temah, kot so mir in varnost, trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, migracije in mobilnost ter podnebne spremembe in trajnostnost. To bo na koncu prispevalo k razvoju skupnega akcijskega načrta EU-AU za obdobje 2025–2030 z merljivimi cilji, ki vključujejo podvojitev trgovine in naložb, vzpostavitev okvira za mobilnost in vizume ter začetek digitalnega zelenega partnerstva.
Razvojno sodelovanje
Evropska unija in njene države članice so še vedno najpomembnejša donatorica uradne razvojne pomoči za Afriko.
Rezultat pogajanj o novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (glej poglavje 1.4.3 Večletni finančni okvir) je, da bo razvojno sodelovanje zajeto v celovitem Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa), ki je v celoti vključen v proračun EU. V preteklosti je bila večina razvojne pomoči EU afriškim državam zagotovljena iz Evropskega razvojnega sklada, ki je bil ločen od proračuna EU.
NDICI – Globalna Evropa poenostavlja zunanjo finančno strukturo EU, saj nadomešča in združuje 10 instrumentov iz prejšnjega proračunskega cikla (2014–2020) v en sam celovit instrument. Krepi zmogljivost EU za uresničevanje strateških prednostnih nalog in mednarodnih zavez, saj zagotavlja prilagodljivost in inovativna orodja za vzpostavljanje večjega zaupanja in sodelovanja z državami partnericami EU. Globalna Evropa temelji na pristopu „politika na prvem mestu“ in „usmerjanje po vrednotah“, ki bo EU omogočil, da bo v svojih zunanjih dejavnostih zavzela močnejše geopolitično stališče.
S proračunom v višini skoraj 80 milijard EUR za obdobje 2021–2027 Globalna Evropa pokriva več kot 70 % financiranja EU za zunanje odnose. Pristop temelji na treh stebrih: geografski programi, tematski programi in ukrepi za hitro odzivanje. Geografski programi, ki bodo glavni izvedbeni mehanizem, se osredotočajo na regije, kot so sosednje države EU, podsaharska Afrika, Azija-Pacifik, Amerika in Karibi. Ta pristop omogoča bolj strateško in usklajeno delovanje EU po vsem svetu, prilagojeno potrebam partnerskih držav. Program daje prednost spodbujanju in varstvu človekovih pravic ter krepitvi vloge organizacij civilne družbe po vsem svetu, da bi spodbudil pozitivne spremembe in ustvaril bolj pravičen, enakopraven in stabilen svet.
Trgovinski odnosi
Sporazum iz Cotonouja je državam EU in AKP omogočal pogajanja o trgovinskih sporazumih, usmerjenih v razvoj, ki se imenujejo sporazumi o gospodarskem partnerstvu. To se je nadaljevalo v okviru Samojskega sporazuma, v katerem so sporazumi o gospodarskem partnerstvu glavno orodje za dostop do enotnega trga EU. Trgovina med EU in afriškimi državami, skupaj z regionalnim in celinskim gospodarskim povezovanjem, velja za temeljni element za spodbujanje trajnostnega razvoja v Afriki. Poleg tega enostranske sheme večini podsaharskih držav omogočajo prednostni dostop do trga EU (glej poglavje 5.2.3 Trgovinski režimi, ki se uporabljajo za države v razvoju).
Glavni instrumenti za spodbujanje trgovine med EU in afriškimi regijami so sporazumi o gospodarskem partnerstvu, ki veljajo za popolnoma združljive s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Vendar so se pogajanja o teh sporazumih, ki so se začela leta 2002, izkazala za težavnejša, kot je bilo pričakovano, in so naletela na precejšen odpor nekaterih afriških vlad, lokalnih skupin civilne družbe in sindikatov. Zato se več sporazumov o gospodarskem partnerstvu, ki naj bi zajemali celotne afriške regije, začasno uporablja le za države, ki so to pripravljene storiti, kot so Slonokoščena obala, Gana, Kamerun in Kenija (za več informacij glej poročilo Službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom Sporazumi EU o gospodarskem partnerstvu z državami AKP).
Vloga Evropskega parlamenta
Tako kot pri drugih mednarodnih sporazumih je za sklenitev Samojskega sporazuma pravno potrebna odobritev Parlamenta (člen 218 PDEU), čeprav se lahko sporazum delno in začasno uporablja pred odobritvijo in preden ga ratificirajo vse države članice EU in OAKPD. Parlament je prispeval k pogajanjem o Samojskem sporazumu s sprejetjem resolucij pred postopkom in med njim ter z ustanovitvijo skupine za spremljanje pod vodstvom Odbora za razvoj. Po pogajanjih in podpisu sporazuma je Parlament 10. aprila 2024 dal svoje soglasje.
Parlament mora odobriti tudi vsak sporazum o gospodarskem partnerstvu, sklenjen z državami AKP. Poleg tega je dejavno prispeval k oblikovanju finančnega instrumenta NDICI – Globalna Evropa in nadzoruje njegovo izvajanje.
Parlament ima več stalnih medparlamentarnih delegacij za odnose z afriškimi državami in institucijami. Glavni organ, v katerem Parlament sodeluje pri teh zadevah, je Skupna parlamentarna skupščina OAKPD-EU, ki jo sestavljajo poslanci Evropskega parlamenta in poslanci parlamentov iz OAKPD in ima v skladu s členom 14 Sporazuma iz Cotonouja ključno vlogo pri krepitvi parlamentarnih odnosov med EU in njenimi partnericami OAKPD. Poleg ustanovitve regionalnih parlamentarnih skupščin je bila med pogajanji ena od ključnih zahtev Parlamenta, da se v novem sporazumu ohrani skupna parlamentarna skupščina, saj je to po njegovem mnenju nujen pogoj za njegovo odobritev. Delegacije za vsako od novih parlamentarnih skupščin so bile uradno ustanovljene decembra 2023, vključno z delegacijo pri Parlamentarni skupščini Afrika-EU. Delegacijo sestavlja 48 poslancev Evropskega parlamenta, od katerih je vsak tudi član nove Skupne parlamentarne skupščine OAKPD-EU.
Parlament je oblike parlamentarnega sodelovanja razvil tudi z Afriško unijo prek Delegacije za odnose z vseafriškim parlamentom, ki je bila ustanovljena leta 2009. Medvladna srečanja po navadi spremljajo parlamentarna srečanja, na katerih se oblikuje skupna izjava, ki se jo na začetku vsakega medvladnega vrha predloži neposredno voditeljem držav ali vlad.
EU ima tudi privilegirane parlamentarne odnose z Južno Afriko, ki jih je leta 2007 še dodatno okrepilo strateško partnerstvo med EU in Južno Afriko - edino dvostransko strateško partnerstvo EU s katero koli afriško državo. Parlament to odraža tudi s posebno stalno delegacijo za odnose z Južno Afriko, ki je od 18. do 19. februarja 2025 v Cape Townu organizirala 28. medparlamentarno srečanje (IPM), na katerem je bila sprejeta skupna izjava. Osmi vrh EU-Južna Afrika je potekal 13. marca 2025 v Cape Townu. V Bruslju je potekalo 29. zasedanje IPM od 5. do 6. novembra 2025, pred 20. vrhom G20, ki je potekal od 22. do 23. novembra 2025 v Johannesburgu, Južna Afrika. To je bil prvi vrh G20, ki je potekal na afriški celini ob prvem predsedovanju Južne Afrike G20, ki je trajalo od 1. decembra 2024 do 30. novembra 2025.
Rose BAGUDU