Evropsko računsko sodišče je odgovorno za izvajanje revizij financ EU. Kot zunanji revizor EU prispeva k izboljševanju finančnega poslovodenja EU in deluje kot neodvisni varuh finančnih interesov državljanov Unije.

Pravna podlaga

Členi 285 do 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Sestava

A. Člani

1. Število

Vsako državo članico na Računskem sodišču zastopa en član (v skladu s Pogodbo iz Nice, ki je uradno potrdila že prej priznani postopek). Danes ima sodišče 28 članov.

2. Kvalifikacije

Člani sodišča morajo:

  • pripadati zunanjim revizijskim organom v svoji državi oziroma biti njihovi nekdanji člani ali pa biti posebej usposobljeni za to delovno mesto;
  • pokazati, da je njihova neodvisnost nedvomna.

3. Postopek imenovanja

Člane Računskega sodišča imenuje:

  • Svet s kvalificirano večino,
  • na priporočilo vsake od držav članic glede člana, ki jo zastopa,
  • po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

B. Mandat

1. Trajanje

Mandat traja šest let z možnostjo podaljšanja. Predsednikov mandat traja tri leta z možnostjo podaljšanja.

2. Status

Člani imajo enake privilegije in imuniteto kot sodniki Sodišča.

3. Dolžnosti

Člani morajo biti pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni. To pomeni, da:

  • ne smejo zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil od zunanjih virov,
  • ne smejo opravljati dejanj, ki niso združljiva z njihovimi nalogami,
  • ne smejo opravljati nobene druge poklicne plačane ali neplačane dejavnosti,
  • če prekršijo te zahteve, jih lahko Sodišče razreši.

C. Organiziranost

Računsko sodišče izmed svojih članov izvoli predsednika za obdobje treh let z možnostjo podaljšanja mandata.

Organizirano je v petih senatih, ki so pristojni za posamezna področja odhodkov in prihodkov. Vsak senat je odgovoren za dve področji: prvo je sprejemanje posebnih poročil, posebnih letnih poročil in mnenj, drugo pa priprava osnutkov ugotovitev za letna poročila o splošnem proračunu EU in Evropskem razvojnem skladu ter priprava osnutkov mnenj, ki jih sprejme kolegij Računskega sodišča.

Ob senatih sta dva horizontalna odbora:

  • odbor za kontrolo kakovosti revizij, ki se ukvarja z revizijskimi politikami, standardi in metodologijo Evropskega računskega sodišča, podporo revizijam in njihovim razvojem ter kontrolo kakovosti revizij; ter
  • upravni odbor, ki se ukvarja z vsemi upravnimi zadevami in sprejema odločitve v zvezi s komunikacijo in strategijo.

Pristojnosti

A. Revizije Računskega sodišča

1. Področje pristojnosti

Med pristojnosti Računskega sodišča spada revizija računovodskih izkazov vseh prihodkov in odhodkov Evropske unije ter njenih organov. Revizije opravlja, da preveri:

  • zanesljivost letnih računovodskih izkazov Evropske unije,
  • zakonitost in pravilnost poslovnih dogodkov ter
  • pravilnost finančnega poslovodenja.

2. Revizijske metode

Nadzor Računskega sodišča je stalen, revizije pa se lahko opravijo pred zaključkom poslovnih knjig za posamezno proračunsko leto. Revizije temeljijo na dokumentaciji in se lahko opravijo na kraju samem v:

  • institucijah EU,
  • prostorih organov, ki v imenu EU upravljajo prihodke in odhodke,
  • prostorih fizične ali pravne osebe, ki je prejemnica sredstev iz proračuna EU.

V državah članicah se revizija opravi v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi ali oddelki. Ti morajo Računskemu sodišču posredovati vso dokumentacijo in vse podatke, potrebne za izvršitev njegove naloge.

Računsko sodišče nima preiskovalnih pooblastil. O primerih korupcije in neustrezne porabe sredstev zaradi organiziranega kriminala poroča Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), ki nato te primere razišče.

3. Druge pristojnosti

Računsko sodišče Parlamentu in Svetu na podlagi svojih revizij vsako leto predloži izjavo o zanesljivosti (DAS – fr. déclaration d'assurance) poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov. Računsko sodišče objavi:

  • letno poročilo o izvrševanju proračuna EU v posameznem proračunskem letu z izjavo o zanesljivosti, ki ga posreduje institucijam EU in objavi v Uradnem listu Evropske unije skupaj z odgovori institucij na ugotovitve Računskega sodišča;
  • izjavo o zanesljivosti o Evropskem razvojnem skladu (ERS);
  • posebna poročila o posebno zanimivih temah, zlasti o vprašanjih dobrega finančnega poslovodenja;
  • posebna letna poročila, ki se nanašajo na organe EU;
  • objave na podlagi pregledov:
    • panoramski pregledi, ki široko obravnavajo vprašanja, neposredno povezana s pristojnostmi sodišča, in sicer na podlagi raziskav in pridobljenih izkušenj,
    • kratka poročila, na primer opisi in analize politike upravljanja določenih tem, in
    • hitri pregledi zelo konkretnih vprašanj ali težav.

B. Svetovalne pristojnosti

V skladu s členom 287(4) PDEU lahko druge institucije kadar koli zaprosijo Računsko sodišče za mnenje. Njegovo mnenje je obvezno, kadar Svet:

  • sprejema finančne uredbe, v katerih se določi postopek za pripravo in izvrševanje proračuna ter za predložitev in revizijo računovodskih izkazov;
  • določa načine in postopke, s katerimi se lastna sredstva Unije dajo na razpolago Komisiji;
  • določa pravila glede pristojnosti finančnih nadzornikov, odredbodajalcev in računovodij; ali
  • sprejema ukrepe za preprečevanje goljufij.

Izjava o zanesljivosti in stopnja napake

Revizorji so podali pozitivno mnenje o zanesljivosti računovodskih izkazov EU za leto 2017 oziroma so jih potrdili, kar se dogaja vsako leto od leta 2007 dalje. V prihodkih za leto 2017 ni bilo materialnih napak.

Pri znatnem delu odhodkov za leto 2017 tudi ni bila ugotovljena pomembna stopnja napake. Zato je Sodišče že drugo leto zaporedoma izdalo mnenje s pridržkom (ne pa negativno mnenje) o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi (to je drugič, odkar je leta 1994 začelo objavljati letno poročilo o zanesljivosti). V splošnem je v zadnjem desetletju opaziti izrazito izboljšanje: Komisija je med letoma 2006 in 2011 uspela izboljšati finančno upravljanje, saj se je stopnja napake s 7 % za leto 2006 znižala na 3,9 % za leto 2011. Medtem ko se je stopnja napak v letu 2012 povečala na 4,8 %, se od takrat izboljšuje vsako leto: 4,7 % (2013), 4,4 % (2014), 3,8 % (2015), 3,1 % (2016) in nazadnje 2,4 % leta 2017.

V svojem letnem poročilu za leto 2017 je Sodišče poudarilo, da nekatere težave ostajajo, zlasti kjer se plačila iz proračuna EU upravičencem izvršujejo na podlagi prijave predhodno nastalih stroškov, na primer področju razvoja podeželja in kohezije. Za nekatere napake, ki jih je odkrilo na primer pri plačilih za razvoj podeželja, je bilo na voljo dovolj informacij o teh napakah, da bi jih bilo mogoče preprečiti ali odkriti in popraviti ter za še večji delež proračuna EU doseči stopnjo napak pod pragom 2 %. Sodišče je tudi predlagalo, da bi Komisija lahko še bolje uporabila lastne informacije o uspešnosti in razvila notranjo kulturo, ki bi bila bolj osredotočena na smotrnost poslovanja.

Vloga Evropskega parlamenta

Računsko sodišče je bilo ustanovljeno leta 1977 na pobudo Evropskega parlamenta. Leta 1993 je postalo polnopravna institucija EU. Od takrat Evropskemu parlamentu in Svetu pomaga pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna.

Osnova za letno razrešnico, ki jo podeli Evropski parlament in v okviru katere politično oceni poročila Računskega sodišča, so letno poročilo in posebna poročila. Člani Računskega sodišča so pozvani, da na sejah odborov predstavijo svoja poročila in odgovarjajo na vprašanja poslancev Evropskega parlamenta.

Računsko sodišče in Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor (CONT) vsako leto organizirata več sej, na katerih člani skupaj razpravljajo o svojih političnih prednostnih nalogah, letnem delovnem programu sodišča, podrobnih dogovorih o sodelovanju itd. Parlament ponuja predloge za ta vprašanja tudi v svojih letnih resolucijah o razrešnicah Računskega sodišča.

Omeniti je treba, da odbor CONT opravlja pogovore s kandidati za člane Računskega sodišča. Poleg tega strokovno znanje in izkušnje Računskega sodišča pomagajo poslancem pri pripravi zakonodaje o finančnih zadevah.

 

Rudolfs Verdins