V tem poglavju kratkega vodnika so opisani cilji javnozdravstvene politike EU in ozadje njenega razvoja. Predstavljeni so glavni dosežki EU pri spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni, zlasti raka, ter krepitvi odpornosti proti nalezljivim boleznim in čezmejnim zdravstvenim grožnjam. Obravnavani so javnozdravstveni izzivi zaradi demografskih sprememb, pa tudi potreba po zagotavljanju dostopa do kritičnih zdravil. Poleg tega je predstavljen nedavni razvoj politike na področju e-zdravja in biotehnologije.

Pravna podlaga

  • Pogodba o delovanju Evropske unije v členu 168 obravnava javno zdravje. Člen 114 je ena od pravnih podlag za zakonodajo EU o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov, člen 153 pa je pravna podlaga za več direktiv EU na področju varnosti in zdravja pri delu.
  • Člen 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe v nacionalnem zdravstvenem sistemu.
  • Cilji zdravstvene politike EU

    Za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev ter zdravniške oskrbe so v prvi vrsti odgovorne države članice EU. Javnozdravstvena politika EU dopolnjuje nacionalne politike in je namenjena:

    • varovanju in izboljšanju zdravja državljanov EU,
    • podpiranju posodobitve in digitalizacije zdravstvenih sistemov in infrastrukture,
    • izboljšanju odpornosti evropskih zdravstvenih sistemov ter
    • boljši pripravljenosti držav EU za preprečevanje in obvladovanje prihodnjih pandemij.
    • Kako se je javnozdravstvena politika EU spremenila

      S spremembami ustanovnih pogodb EU v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je javno zdravje v politikah EU dobilo vidnejšo vlogo. Pravica do prostega gibanja pomeni, da se lahko pacienti in zdravstveni delavci prosto gibljejo med državami članicami EU. Poleg tega pomembna zdravstvena vprašanja presegajo nacionalne meje ter imajo socialne in gospodarske posledice za EU.

      Javnozdravstveno politiko EU pomagata oblikovati dve specializirani agenciji:

      • Evropska agencija za zdravila, ki je bila ustanovljena leta 1995, da bi ocenjevala zdravila, nadzorovala njihovo uporabo v EU in spremljala njihovo varnost, ter
      • Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki je bil ustanovljen leta 2004 ter zbira podatke o nalezljivih boleznih, ocenjuje tveganja in zagotavlja smernice v pomoč državam pri preprečevanju izbruhov in javnozdravstvenih groženj ter odzivanju nanje.
      • Da bi dolgoročne zdravstvene izzive premagali z močnejšimi, odpornejšimi in dostopnejšimi zdravstvenimi sistemi, je bil uveden program EU za zdravje (2021–2027). Sprejet je bil v odziv na pandemijo covida-19 in za povečanje pripravljenosti na krize v EU. Kaže na pomen skupne odpornosti in čezmejne zdravstvene varnosti, kar je utrlo pot v smeri evropske zdravstvene unije.

        Evropska zdravstvena unija je politični okvir s poudarkom na:

        • pripravljanju na prihodnje zdravstvene krize in čezmejne zdravstvene grožnje;
        • posodobitvi predpisov EU za zdravila, da bi imeli ljudje boljši dostop do cenovno dostopnih in inovativnih zdravil;
        • preprečevanju in odkrivanju raka ter zagotavljanju visokokakovostne oskrbe za onkološke bolnike;
        • vzpostavitvi skupnega okvira za uporabo in izmenjavo elektronskih zdravstvenih podatkov po vsej EU (evropski zdravstveni podatkovni prostor).
        • Evropsko unijo skrbi tudi svetovno zdravje, zato se je pred kratkim s pobudo za svetovno zdravstveno odpornost še bolj angažirala na tem področju.

          Dosežki in najnovejše spremembe v javnozdravstveni politiki EU

          A. „Zdravje v vseh politikah“ in „eno zdravje“

          Leta 2006 je bil oblikovan pristop „zdravje v vseh politikah“, kar pomeni, da se upošteva učinek vseh politik na zdravje, ne le tistih, ki izrecno obravnavajo javno zdravje. V skladu s členom 9 in členom 168(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členom 35 Listine EU o temeljnih pravicah naj bi se pri oblikovanju vseh politik na ravni EU ter nacionalni in lokalni ravni upoštevale posledice za zdravje.

          Nedavni primeri kažejo, kako pristop „zdravje v vseh politikah“ deluje v praksi:

          • cilj akcijskega načrta za ničelnoonesnaževanje je ustvariti čistejši in bolj zdrav življenjski prostor;
          • program EU za zdravje (2021–2027) skupaj z drugimi skladi in programi prispeva k reševanju zdravstvenih vprašanj iz več zornih kotov;
          • več politik je namenjenih preprečevanju škodljivih vplivov podnebnih sprememb na zdravje, kot so naraščajoče število smrti zaradi vročinskih valov in naravnih nesreč ter spreminjajoči se vzorci okužb pri boleznih, ki se prenašajo z vodo, in boleznih, ki jih prenašajo žuželke, polži ali druge hladnokrvne živali.
          • Pristop „eno zdravje“ je celosten in enoten pristop, katerega cilj je trajnostno uravnotežiti in optimizirati zdravje ljudi, živali in ekosistemov Vključuje preprečevanje bolezni, ki se neposredno ali posredno prenašajo med živalmi in ljudmi, ter zmanjšanje antimikrobične odpornosti (tj. kadar se bakterije, virusi, glive in zajedavci ne odzivajo več na zdravila, ki se uporabljajo za njihovo preprečevanje ali tretiranje).

            B. Preprečevanje bolezni in spodbujanje zdravja

            Poudarek pobude EU na tem področju je na preprečevanju nalezljivih in nenalezljivih bolezni, vključno z rakom, ter zmanjšanje protimikrobne odpornosti.

            1. Rak

            Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v EU. Ne vpliva le na osebno in družinsko življenje, temveč tudi na zdravstvene sisteme in gospodarsko produktivnost. Evropska unija se proti raku bori z več pobudami.

            • Evropski načrt za boj proti raku je pobuda iz leta 2021 in zajema preprečevanje, zgodnje odkrivanje, zdravljenje in nadaljnje spremljanje.
            • Evropska komisija je septembra 2022 predstavila nov pristop k presejalnim pregledom za odkrivanje raka, da bi podprla prizadevanja držav članic za spodbujanje uvajanja teh pregledov. Njen cilj je bil zagotoviti, da bi bili do leta 2025 presejalni pregledi za odkrivanje raka dojk, debelega črevesa in danke ter materničnega vratu, na voljo 90 % ljudem, ki izpolnjujejo pogoje za te preglede.
            • V profilih raka po državah, ki se objavljajo v podporo oblikovalcem politike in kot pomoč za usmerjanje naložb v boj proti raku, so poudarjeni dosežki, izzivi in razlike pri onkološki oskrbi v državah EU.
            • Evropski kodeks proti raku je sklop priporočil, kako lahko ljudje v EU zmanjšajo tveganje za nastanek raka. V izdaji za leto 2025 so posodobljene in razširjene smernice za preprečevanje, ki vključujejo najnovejše znanstvene dokaze in priporočila politike.
            • 2. Druge nenalezljive bolezni

              Evropska komisija je decembra 2021 začela pobudo proti nenalezljivim boleznim v EU „Healthier Together“, da bi državam članicam EU pomagala zmanjšati bremena zaradi najpogostejših nenalezljivih bolezni in izboljšati dobro počutje državljanov. Posebna pozornost je namenjena dvema področjema: duševnemu zdravju ter boleznim srca in ožilja.

              a. Duševno zdravje in dobro počutje

              V EU ima več kot 84 milijonov ljudi – približno vsak šesti – težave z duševnim zdravjem. S pobudami, kot je skupno ukrepanje za duševno zdravje in dobro počutje (2013–2016), je bilo duševno zdravje vključeno v agendo EU za javno zdravje. To je privedlo do oblikovanja evropskega okvira za ukrepanje na področju duševnega zdravja in dobrega počutja.

              Ker je samomor drugi najpogostejši vzrok smrti oseb v starostni skupini od 15 do 29 let, so preprečevanje, ozaveščanje, nestigmatizacija in dostop do pomoči še naprej ključnega pomena. Evropska komisija je leta 2023 sprejela sporočilo o celovitem pristopu k duševnemu zdravju. Duševno zdravje in nevrološke motnje podpira tudi pobuda „Healthier Together“. Januarja 2026 se je začela pobuda Evropsko partnerstvo za zdravje možganov.

              b. Bolezni srca in ožilja ter dejavniki življenjskega sloga

              Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok smrti v EU.Uživanje drog, alkohola in tobaka pomeni izbiro življenjskega sloga, pri katerem je močno povečano tveganje za razvoj bolezenskih stanj srca, ki imajo resne posledice za človekovo zdravje. Obravnavanje teh dejavnikov tveganja je v središču zdravstvene politike EU. Mejniki pri urejanju uporabe tobaka vključujejo direktivo o davku na tobak iz leta 2011 in direktivo o tobačnih izdelkih iz leta 2014. Evropska komisija je julija 2025 predlagala revizijo direktive o obdavčitvi tobačnih izdelkih, da bi njeno področje uporabe razširili na nove izdelke in zvišali minimalne davčne stopnje, tako da bodo odražale inflacijo in razlike v višini cen med državami članicami.

              Decembra 2025 je predstavila načrt za zdravje srca in ožilja, tj. načrt za zdravo srce, katerega poudarek je na boleznih srca in ožilja med ranljivejšimi skupinami. Evropski parlament od leta 2025 pripravlja samoiniciativno poročilo o strategiji EU za bolezni srca in ožilja.

              3. Nalezljive bolezni in javnozdravstvene grožnje

              Za odkrivanje morebitnih izbruhov nalezljivih bolezni in čezmejnih zdravstvenih groženj ima Evropski center za preprečevanje in obvladovanje vzpostavljen sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja.

              Odbor EU za zdravstveno varnost, ki ga sestavljajo predstavniki zdravstvenih organov iz držav članic EU ter Islandije, Lihtenštajna in Norveške, usklajuje odziv EU na izbruhe in epidemije ter sodeluje s Svetovno zdravstveno organizacijo.

              Mandata Evropske agencije za zdravila in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni sta bila leta 2022 razširjena. Sprejeta je bila nova uredba o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje, ustanovljen pa je bil tudi organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), da bi se izboljšala pripravljenost in odzivanje na resne čezmejne grožnje.

              Poleg tega je Evropska komisija aprila 2025 začela javno posvetovanje, da bi pridobila informacije za pripravo strategije o medicinskih izdelkih, ki se uporabljajo v odziv na izredne javnozdravstvene razmere. Strategija bo zagotovila, da bo EU pripravljena na javnozdravstvene grožnje, vključno s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi grožnjami, ter se bo lahko odzivala nanje.

              C. Družbene in demografske spremembe

              EU je pred izzivom, kako zagotoviti visoko kakovost življenja prebivalstva, ki se stara, in vzdržne zdravstvene sisteme. Evropska komisija je leta 2021 objavila dokument za razpravo o staranju, leta 2023 pa še poročilo o vplivu demografskih sprememb v spreminjajočem se okolju. Potem ko je prepoznala izzive zaradi staranja in upadanja prebivalstva ter manjše delovne sile, je v sporočilu Demografske spremembe v Evropi: nabor orodij za ukrepanje predstavila orodja politik za obvladovanje demografskih sprememb.

              Izzive za javnozdravstveno politiko povzročajo tudi migracijske krize. Evropska komisija je leta 2016 objavila akcijski načrt za vključevanje državljanov tretjih držav. V njem so obravnavane težave, s katerimi se na zdravstvenem področju srečujejo migranti, tudi pri dostopu do zdravstvenega varstva. Evropska komisija je leta 2020 predstavila evropsko agendo o migracijah in novi pakt o migracijah in azilu, da bi se politike EU na tem področju še bolj racionalizirale. Novi predpisi se bodo začeli uporabljati 1. julija 2026.

              Da bi zmanjšali neenakosti v otroštvu na področjih, kot je zdravje, je bilo leta 2021 sprejeto evropsko jamstvo za otroke. Jamstvo je namenjeno preprečevanju socialne izključenosti in boju proti njej z zagotavljanjem dejanskega dostopa do ključnih storitev, vključno z brezplačnim zdravstvenim varstvom in zdravo prehrano. Države članice so kot prvi korak predložile nacionalne načrte, kako bodo jamstvo za otroke izvajale do leta 2030. Evropski parlament je februarja 2026 predlagal cilj izkoreninjenja revščine otrok do leta 2035.

              D. Zdravila

              Zdravilo je snov ali kombinacija snovi, ki se uporablja za zdravljenje ali preprečevanje bolezni ljudi (2.2.5.). EU je sprejela več predpisov za odobritev, trženje in uporabo zdravil v EU. Med njimi sta:

              • direktiva iz leta 2001 o odobritvi, proizvodnji, uvozu in trženju zdravil (Direktiva 2001/83/ES), ter
              • uredba iz leta 2004 o postopkih za pridobitev dovoljenja za promet z zdravili in pravilih za njihovo spremljanje ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (Uredba (ES) št. 726/2004).
              • Pomembno je tudi sprejetje „farmacevtskega svežnja“, ki je namenjen povečanju razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne sprejemljivosti zdravil. S svežnjem naj bi se bolj zadostilo potrebam pacientov, tako da bi se v obliki spodbud za razvoj novih antimikrobikov, zdravil za redke bolezni in zdravljenja otrok spodbujale inovacije in konkurenčnost. Poleg tega naj bi se povečala zanesljivost preskrbe z zdravili, tako da bodo varna in cenovno dostopna zdravila v EU pravočasno na voljo.

                Z aktom o kritičnih zdravilih, ki ga je Evropska komisija predlagala marca 2025 in se zdaj o njem pogajajo Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija, naj bi se izboljšale razpoložljivost, dobava in proizvodnja kritičnih zdravil.

                E. e-zdravje

                Evropska unija je sredi digitalne preobrazbe zdravstvenih sistemov. V različne vidike zdravstvene industrije se uvajajo digitalne tehnologije in sistemi upravljanja informacij, med drugim elektronske zdravstvene kartoteke, telemedicina, nosljive naprave, mobilne aplikacije, podatkovne analitike in druga digitalna orodja. Digitalizacija zdravstvenega sektorja je del strategije EU za digitalni enotni trg, katere cilj je med državami članicami uskladiti pravne okvire in infrastrukturo za digitalne sisteme.

                Mreža e-zdravje je prostovoljna mreža, vzpostavljena na podlagi direktive o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Zagotavlja platformo za povezovanje nacionalnih organov, pristojnih za e-zdravje.

                Evropska komisija je leta 2018 določila prednostne naloge za digitalno preobrazbo zdravstvenega varstva in oskrbe. Med njimi so varen dostop do zdravstvenih podatkov za ljudi po vsej EU, personalizirana medicina, boljše raziskave prek skupne podatkovne infrastrukture ter opolnomočenje posameznikov z digitalnimi orodji za povratne informacije pacientov in oskrbo, osredotočeno na posameznika.

                Infrastruktura za digitalne storitve e-zdravja omogoča, da so ljudje iz določene države članice deležni oskrbe tudi, kadar potujejo v druge države članice.

                Marca 2025 je začela veljati uredba o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru. Njegov namen je posameznikom v EU omogočiti, da dostopajo do svojih podatkov in jih upravljajo. Omogoča tudi čezmejno ponovno uporabo zdravstvenih podatkov za raziskave in inovacije, obenem pa zagotavlja skladnost s pravili o varstvu podatkov. To je velik dosežek agende EU na področju e-zdravja. Evropska komisija naj bi do marca 2027 sprejela več ključnih pravnih aktov za določitev pravil za izvajanje uredbe.

                F. Vrednotenje zdravstvenih tehnologij

                Zdravstvene tehnologije vključujejo zdravila, medicinske pripomočke, diagnostična orodja, kirurške postopke ter ukrepe za preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni. Pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij gre za sistematično vrednotenje z dokazi podprtih podatkov o zdravstvenih tehnologijah. Z njim se zagotavlja, da so zdravstvene politike varne, učinkovite, osredotočene na pacienta in stroškovno učinkovite. Ocenjuje se tudi dodana vrednost zdravstvenih tehnologij, kar usmerja nacionalne odločitve o povračilu stroškov uporabnikom. Uredba o vrednotenju zdravstvenih tehnologij je bila sprejeta 2021, januarja 2025 pa se je začela postopoma uporabljati.

                G. Akt o biotehnologiji in evropska konkurenčnost

                Evropska komisija je decembra 2025 predlagala akt o biotehnologiji, s katerim naj bi se pospešile inovacije na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij, kliničnih preskušanj in bioproizvodnje, da bi povečali evropsko konkurenčnost in pospešili zdravstvene rešitve. Trenutno ga obravnavata odbora Evropskega parlamenta za javno zdravje ter za industrijo, raziskave in energetiko. Evropska komisija konkurenčnost na splošno postavlja v središče gospodarske agende za obravnavanje vse večjih izzivov, kot so podnebne spremembe, umetna inteligenca in geopolitične napetosti. V svojem delovnem programu za leto 2026 je napovedala akt o biotehnologiji II, ki naj bi ga predlagala konec leta 2026.

                Vloga Evropskega parlamenta

                Odbor za javno zdravje je od leta 2023 do leta 2025 deloval kot pododbor Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Februarja 2025 je postal stalni odbor, ki ni več odvisen od matičnega odbora. To pomeni, da si lahko zastavi zakonodajne prednostne naloge in se odzove na zakonodajne predloge, tako da sprejme poročila, predlaga spremembe na plenarnem zasedanju in imenuje pogajalsko skupino za pogajanja s Svetom EU o zakonodaji. Pristojen je za programe in ukrepe na področjih javnega zdravja, farmacevtskih in medicinskih pripomočkov, pripravljenosti in odzivanja na zdravstvene krize ter duševnega zdravja in pravic pacientov. Nadzoruje delo Evropske agencije za zdravila ter Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni Redno je v stiku s Svetovno zdravstveno organizacijo.

                To poglavje kratkega vodnika je pripravil tematski sektor Evropskega parlamenta za preobrazbo, inovacije in zdravje. Več informacij o tej temi je na voljo na spletišču Odbora za javno zdravje.

                 

                Anne-Marie Finnemann / Ioana-Alice POSTU