Večletni finančni okvir
Večletni finančni okvir je dolgoročni načrt porabe EU. Doslej je bilo sprejetih šest večletnih finančnih okvirov, vključno z okvirom za obdobje 2021–2027. Z Lizbonsko pogodbo je bil večletni finančni okvir iz medinstitucionalnega sporazuma preoblikovan v uredbo. Z večletnim finančnim okvirom, ki se sprejme za dobo najmanj petih let, se zagotovi, da se odhodki EU v okviru njenih lastnih sredstev izvršujejo na urejen način. Ta okvir vsebuje določbe, s katerimi mora biti usklajen letni proračun EU. Uredba o večletnem finančnem okviru določa zgornje meje odhodkov za širše kategorije odhodkov, ki so opisane v razdelkih. Komisija je po začetnem predlogu z dne 2. maja 2018 in po izbruhu pandemije COVID-19 27. maja 2020 predlagala načrt za okrevanje (NextGenerationEU), ki je vključeval spremenjene predloge za večletni finančni okvir 2021–2027 in lastna sredstva ter vzpostavitev instrumenta za okrevanje v vrednosti 750 milijard EUR (v cenah iz leta 2018). Sveženj je bil sprejet 16. decembra 2020 po medinstitucionalnih pogajanjih. Večletni finančni okvir je bil zaradi razvoja dogodkov revidiran decembra 2022, nato pa še obsežneje februarja 2024. Komisija je 16. julija 2025 predstavila predlog za večletni finančni okvir za obdobje 2028–2034.
Pravna podlaga
- Člen 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);
- Uredba o večletnem finančnem okviru (Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020) o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027;
- Uredba o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020);
- Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev.
- v resoluciji z dne 14. marca 2018 je opredelil svoje prednostne naloge;
- v resoluciji z dne 30. maja 2018 je podal prvi odziv;
- v resoluciji z dne 14. novembra 2018 je predstavil svoje podrobno stališče.
- dodatnih 15 milijard EUR v primerjavi s predlogom iz julija 2020, ki so bile dodeljene vodilnim programom;
- pravno zavezujoč načrt za uvedbo novih virov lastnih sredstev EU;
- postopno povečanje skupne zgornje meje večletnega finančnega okvira 2021–2027 s 1074,3 milijarde EUR na 1085,3 milijarde EUR v cenah iz leta 2018 (razlaga spodaj);
- dodatno 1 milijardo EUR za instrument prilagodljivosti;
- nov postopkovni korak („postopek proračunskega nadzora“) za predloge na podlagi člena 122 PDEU z morebitnimi znatnimi proračunskimi posledicami;
- vključevanje Parlamenta pri uporabi zunanjih namenskih prejemkov v okviru instrumenta NextGenerationEU, splošno ponovno oceno teh prejemkov in zadolževanje ter dajanje posojil pri naslednji reviziji finančne uredbe ter ureditve za sodelovanje v prihodnjih pogajanjih o večletnem finančnem okviru;
- izboljšano metodologijo za spremljanje podnebnih ukrepov, da bi dosegli, da se vsaj 30 % odhodkov večletnega finančnega okvira/instrumenta NextGenerationEU nameni podnebnim ciljem[1];
- nov letni cilj glede biotske raznovrstnosti (7,5 % leta 2024 ter 10 % leta 2026 in 2027) in oblikovanje metodologije za spremljanje odhodkov na področju enakosti spolov;
- reformo zbiranja, kakovosti in primerljivosti podatkov o upravičencih, da bi bolje zaščitili proračun EU, vključno z odhodki za instrument NextGenerationEU.
- vključitev ERS v proračun EU;
- splošno raven financiranja za kmetijstvo in kohezijo v obsegu, ki je primerljiv z obdobjem 2014–2020;
- ustanovitev Sklada za pravični prehod.
Ozadje
V osemdesetih letih 20. stoletja so se odnosi med institucijami zaostrili zaradi vse večjih razlik med razpoložljivimi sredstvi in dejanskimi proračunskimi potrebami. Zamisel o večletni finančni perspektivi je nastala kot poskus pomiritve sporov, krepitve proračunske discipline in izboljšanja izvrševanja z boljšim načrtovanjem. Leta 1988 je bil tako sklenjen prvi medinstitucionalni sporazum. Vseboval je finančno perspektivo za obdobje 1988–1992 (znano kot prvi Delorsov sveženj), s katero naj bi zagotovili sredstva za proračunsko izvrševanje Enotnega evropskega akta. Nov medinstitucionalni sporazum je bil sklenjen 29. oktobra 1993 skupaj s finančno perspektivo za obdobje 1993–1999 (drugi Delorsov sveženj), ki je omogočila podvojitev sredstev za strukturne sklade in zvišanje zgornje meje lastnih sredstev (1.4.1). Tretji medinstitucionalni sporazum o finančni perspektivi za obdobje 2000–2006, znan kot Agenda 2000, je bil podpisan 6. maja 1999, eden njegovih glavnih ciljev pa je bil zagotoviti sredstva, potrebna za financiranje širitve. Dogovor o četrtem medinstitucionalnem sporazumu za obdobje 2007–2013 je bil dosežen 17. maja 2006.
Lizbonska pogodba je večletni finančni okvir preoblikovala iz medinstitucionalnega sporazuma v uredbo Sveta, ki jo je treba sprejeti soglasno in za katero je potrebna odobritev Evropskega parlamenta v okviru posebnega zakonodajnega postopka. Člen 312 PDEU določa „letne zgornje meje glede odobrenih proračunskih sredstev za prevzem obveznosti po vrstah odhodkov in letne zgornje meje odobrenih proračunskih sredstev za plačila“, poleg tega pa se morajo v finančnem okviru opredeliti „vse druge potrebne določbe za nemoten potek letnega proračunskega postopka“.
Peti večletni finančni okvir, ki je zajemal obdobje 2014–2020, je bil prvi, pri katerem so se skupni zneski realno zmanjšali. Eden od pogojev, ki jih je Parlament postavil za sprejetje tega okvira, je bila zato obvezna vmesna revizija, po zaslugi katere bo mogoče v obdobju večletnega finančnega okvira ponovno oceniti proračunske potrebe in jih po potrebi prilagoditi. Poleg tega je sporazum med drugim zagotovil večjo prožnost, da se omogočita polna uporaba načrtovanih zneskov in dogovor o poti k resničnemu sistemu lastnih sredstev za EU. Revidirani večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 je bil sprejet 20. junija 2017 in je vključeval dodatno podporo za ukrepe v zvezi z migracijami, delovnimi mesti in rastjo. Okrepljena sta bila tudi instrument prilagodljivosti in rezerva za nujno pomoč, ki omogočata, da se večji zneski premikajo med proračunskimi postavkami in leti, tako da se Unija lahko odziva na nepredvidene dogodke in nove prednostne naloge.
Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027
Komisija je 2. maja 2018 predstavila zakonodajni predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Predlagala je znesek v višini 1134,6 milijarde EUR (v cenah iz leta 2018) v odobritvah za prevzem obveznosti, kar je 1,11 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU-27. Predlog je vključeval povečanje sredstev za nadzor meja, migracije, varnost, obrambo, razvojno sodelovanje in raziskave, zmanjšal pa se je predvsem proračun za kohezijsko in kmetijsko politiko. Splošno strukturo je bilo treba racionalizirati (z 58 na 37 programov odhodkov), zato je Komisija predlagala vrsto posebnih instrumentov zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira, s katerimi naj bi izboljšali prožnost pri načrtovanju proračuna EU. V večletni finančni okvir naj bi bil vključen tudi Evropski razvojni sklad (ERS). Komisija je poleg tega predlagala posodobitev strani prihodkov, vključno z uvedbo več novih kategorij lastnih sredstev.
Parlament je leta 2018 sprejel tri resolucije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027:
Novembrska resolucija je vključevala spremembe uredbe o večletnem finančnem okviru in predloge medinstitucionalnega sporazuma ter celoten sklop zneskov z razčlenitvijo po razdelkih in programih. Določil je, da se mora zgornja meja obveznosti večletnega finančnega okvira z 1,0 % (za EU-28) povečati na 1,3 % BND EU (za EU-27), to je na 1324 milijard EUR (v cenah iz leta 2018), kar za 16,7 % presega predlog Komisije. Dodelitve sredstev za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko bi morale ostati nespremenjene v realnih zneskih, več prednostnih nalog pa bi bilo treba dodatno okrepiti, tudi programe Obzorje Evropa, Erasmus+ in LIFE, vzpostaviti bi bilo treba novo jamstvo za otroke (5,9 milijarde EUR) in nov sklad za energetski prehod (4,8 milijarde EUR), finančna sredstva za decentralizirane agencije, vključene v upravljanje migracij in meja, pa bi se morala povečati za več kot štirikrat (na več kot 12 milijard EUR). Proračunski prispevek EU za doseganje podnebnih ciljev bi moral znašati najmanj 25 % odhodkov v večletnem finančnem okviru 2021–2027, vključiti bi ga morali v vsa ustrezna področja politike, nato pa bi se moral najpozneje do leta 2027 povečati na 30 %. Vmesni pregled večletnega finančnega okvira bi moral biti obvezen.
Svet je kot podlago za tekoča pogajanja o večletnem finančnem okviru 30. novembra 2018 objavil osnutek „pogajalskega okvira“, 5. decembra 2019 pa „pogajalski okvir“. Ta zajemata tudi horizontalna in sektorska vprašanja, ki so običajno v pristojnosti programov odhodkov, za katere se uporablja redni zakonodajni postopek (kar je Parlament kritiziral, na primer v odstavkih 14 do 16 svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019). Svet je podprl skupni znesek večletnega finančnega okvira v višini 1087 milijard EUR v odobritvah za prevzem obveznosti v cenah iz leta 2018 (1,07 % BND EU-27), kar je precej manj od pričakovanj Parlamenta.
Novoizvoljeni poslanci Evropskega parlamenta so v resoluciji z dne 10. oktobra 2019 in resoluciji z dne 13. maja 2020 posodobili stališče Parlamenta in Komisijo pozvali, naj predloži predlog kriznega načrta za večletni finančni okvir, da bi zagotovili varnostno mrežo za zaščito upravičencev programov EU, če bi bilo treba sedanji večletni finančni okvir zaradi nesoglasja v Evropskem svetu podaljšati.
Medtem je Komisija 14. januarja 2020 predložila predlog o ustanovitvi Sklada za pravični prehod kot dodaten element v svežnju predlogov za večletni finančni okvir in kot del evropskega zelenega dogovora.
Po krizi zaradi COVID-19 in resnih gospodarskih posledicah potrebnih omejitev gibanja je Komisija objavila predlog večletnega finančnega okvira v višini 1100 milijard EUR (27. maj 2020) in predlog dodatnega instrumenta za okrevanje (28. maj 2020). Instrument se je imenoval NextGenerationEU (NGEU) in je bil vreden 750 milijard EUR (v cenah iz leta 2018), od tega 500 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev in 250 milijard EUR v obliki posojil. Sveženj je vključeval zakonodajne predloge za nove finančne instrumente ter spremembe že predloženih programov večletnega finančnega okvira. Sredstva za dodatni sveženj naj bi se zagotovila z zadolževanjem na finančnih trgih. Komisija je v ta namen tudi spremenila predlog za sklep o virih lastnih sredstev, s katerimi bi lahko odobrili izposojanje v višini do 750 milijard EUR. Poleg tega je sveženj Komisije vključeval povečanje zgornje meje za obveznosti v letu 2020 za 11,5 milijarde EUR v večletnem finančnem okviru 2014–2020, da bi začeli črpati pomoč še pred novim večletnim finančnim okvirom.
Evropski svet je 21. julija 2020 sprejel sklepe o načrtu okrevanja (NextGenerationEU), večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in virih lastnih sredstev. Instrument NextGenerationEU je bil potrjen v višini 750 milijard EUR za obdobje 2021–2023. Vendar so se nepovratna sredstva zmanjšala s 500 na 390 milijard EUR, posojila pa so se povečala z 250 na 360 milijard EUR. Evropski svet je zavrnil povečanje zgornje meje večletnega finančnega okvira za leto 2020. Skupna zgornja meja za obveznosti v večletnem finančnem okviru 2021–2027 je bila določena na 1074,3 milijarde EUR. Poleg tega je bilo v sklepih navedeno, da se bo uvedel režim pogojevanja za zaščito proračuna in instrumenta NextGenerationEU pred kršitvami pravne države. Sprejet je bil dogovor o novem viru lastnih sredstev na podlagi nereciklirane odpadne plastične embalaže, ki se uporablja od 1. januarja 2021. Predlagana pravna podlaga za instrument NextGenerationEU je bil člen 122 PDEU, ki EU omogoča, da s kvalificirano večino v Svetu sprejme ukrepe, ki ustrezajo gospodarskim razmeram, ne da bi v zakonodajni postopek vključila Parlament.
Parlament se je na te sklepe nemudoma odzval z resolucijo z dne 23. julija 2020, v kateri je označil ustanovitev instrumenta za oživitev gospodarstva za zgodovinsko potezo, vendar je obžaloval zmanjšanje sredstev za programe, usmerjene v prihodnost. Vztrajal je pri ciljno usmerjenem povečanju zneskov, ki jih je predlagal Evropski svet, in ponovno poudaril, da ne bo odobril večletnega finančnega okvira brez dogovora o reformi sistema virov lastnih sredstev EU. Cilj bi moral biti kritje vsaj stroškov, povezanih z instrumentom NextGenerationEU (glavnica in obresti), da se zagotovita njegova verodostojnost in trajnost. Parlament je tudi zahteval, da se kot proračunski organ v celoti vključi v instrument za okrevanje v skladu z metodo Skupnosti.
Tristranski pogovori Parlamenta, Sveta in Komisije so se začeli avgusta 2020 in zaključili 10. novembra 2020. Uredba Sveta o večletnem finančnem okviru 2021–2027 je bila sprejeta 17. decembra 2020 po odobritvi Parlamenta. Novi mehanizem pogojenosti za zaščito proračuna Unije in instrumenta NextGenerationEU pred kršitvami pravne države, ki je bil še en predpogoj za odobritev Parlamenta, je začel veljati1. januarja 2021.
Večletni finančni okvir (EU-27) (v milijonih EUR, cene iz leta 2018)
| Odobritve za prevzem obveznosti | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | Skupaj 2021–2027 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1. Enotni trg, inovacije in digitalno | 19.712 | 19.666 | 19.133 | 18.633 | 18.518 | 18.646 | 18.473 | 132.781 |
| 2. Kohezija, odpornost in vrednote | 49.741 | 51.101 | 52.194 | 53.954 | 55.182 | 56.787 | 58.809 | 377.768 |
| 2a. Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija | 45.411 | 45.951 | 46.493 | 47.130 | 47.770 | 48.414 | 49.066 | 330.235 |
| 2b. Odpornost in vrednote | 4.330 | 5.150 | 5.701 | 6.824 | 7.412 | 8.373 | 9.743 | 47.533 |
| 3. Naravni viri in okolje | 55.242 | 52.214 | 51.489 | 50.617 | 49.719 | 48.932 | 48.161 | 356.374 |
| od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila | 38.564 | 38.115 | 37.604 | 36.983 | 36.373 | 35.772 | 35.183 | 258.594 |
| 4. Migracije in upravljanje meja | 2.324 | 2.811 | 3.164 | 3.282 | 3.672 | 3.682 | 3.736 | 22.671 |
| 5. Varnost in obramba | 1.700 | 1.725 | 1.737 | 1.754 | 1.928 | 2.078 | 2.263 | 13.185 |
| 6. Sosedstvo in svet | 15.309 | 15.522 | 14.789 | 14.056 | 13.323 | 12.592 | 12.828 | 98.419 |
| 7. Evropska javna uprava | 10.021 | 10.215 | 10.342 | 10.454 | 10.554 | 10.673 | 10.843 | 73.102 |
| od tega: upravni odhodki institucij | 7.742 | 7.878 | 7.945 | 7.997 | 8.025 | 8.077 | 8.188 | 55.852 |
| ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI SKUPAJ | 154.049 | 153.254 | 152.848 | 152.750 | 152.896 | 153.390 | 155.113 | 1.074.300 |
| ODOBRITVE ZA PLAČILA SKUPAJ | 156.557 | 154.822 | 149.936 | 149.936 | 149.936 | 149.936 | 149.936 | 1.061.058 |
Parlamentu je uspelo zagotoviti predvsem:
Drugi elementi večletnega finančnega okvira 2021–2027, ki ustrezajo prednostnim nalogam Parlamenta, vključujejo:
Dodatnih 15 milijard EUR vključuje 11 milijard EUR postopnega povečanja, katerega glavni vir je nov mehanizem, povezan z globami, ki jih bo pobrala EU, in bo privedel do samodejnih dodatnih dodelitev za zadevne programe v obdobju 2022–2027. Skupna zgornja meja sedemletnega večletnega finančnega okvira bo zato postopoma dosegla 1085,3 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, tj. za 2 milijardi EUR več v realnih cenah od ustrezne zgornje meje večletnega finančnega okvira 2014–2020 (1083,3 milijarde EUR v cenah iz leta 2018 brez Združenega kraljestva, z ERS).
V skladu z medinstitucionalnim sporazumom je bilo leta 2020 dogovorjeno, da se bodo vračila in obresti dolga za okrevanje financirali iz proračuna EU v okviru zgornjih meja večletnega finančnega okvira 2021–2027, „vključno z zadostnimi prihodki iz novih virov lastnih sredstev, uvedenih po letu 2021“, brez poseganja v to, kako se bo to vprašanje obravnavalo v prihodnjih večletnih finančnih okvirih od leta 2028 naprej. Izrecni cilj je bil ohraniti programe in sklade EU. Komisija je 22. decembra 2021 predlagala nove vire lastnih sredstev in ciljno usmerjeno spremembo uredbe o večletnem finančnem okviru (ki jo je nato umaknila), ki je bila med drugim namenjena za uvedbo novega mehanizma, ki bi omogočal samodejno zvišanje zgornjih meja od leta 2025, da se vključijo vsi dodatni prihodki, ustvarjeni z novimi viri lastnih sredstev za predčasno odplačilo dolga za instrument NextGenerationEU. Parlament se je 13. septembra 2022 odzval z vmesno resolucijo, Svet pa ni sprejel nobenega stališča.
Komisija je v svojem sporočilu z dne 18. maja 2022 o pomoči Ukrajini in njeni obnovi navedla, da „nepredvidene potrebe, nastale zaradi vojne v Evropi, močno presegajo sredstva, ki so na voljo v sedanjem večletnem finančnem okviru“. Parlament je v resoluciji z dne 19. maja 2022 zahteval zakonodajni predlog za celovito revizijo večletnega finančnega okvira, in sicer čim prej, najpozneje pa v prvem četrtletju leta 2023.
Kot prvi korak je bila decembra 2022 sprejeta uredba Sveta o spremembi večletnega finančnega okvira (Uredba Sveta (EU, Euratom) 2022/2496) kot del svežnja, ki ga je Parlament sprejel po nujnem postopku 24. novembra 2022. Razširil je proračunsko kritje, ki se je dotlej uporabljalo za posojila državam članicam, na posojila za makrofinančno pomoč Ukrajini za leti 2023 in 2024. V primeru neizpolnjevanja obveznosti bi se potrebni zneski uporabili iz „manevrskega prostora“ nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, in sicer do zgornje meje lastnih sredstev.
Za določitev agende za celovitejšo revizijo je Parlament 15. decembra 2022 sprejel resolucijo o nadgradnji večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, v kateri se je osredotočil na pripravo proračuna EU, ki bo primeren za nove izzive, in opredelil ključne zahteve Parlamenta.
Komisija je 20. junija 2023 predlagala ciljno usmerjeno revizijo večletnega finančnega okvira, ki zajema večino teh zahtev (šest mesecev pred prvotno načrtovanim pregledom).
Parlament je 3. oktobra 2023 sprejel stališče o predlogu in poudaril, da mora biti revidirani večletni finančni okvir vzpostavljen do 1. januarja 2024, a je v Evropskem svetu 15. decembra 2023 prišlo do zastoja. Ko je bil končno dosežen politični dogovor, je bila 29. februarja 2024 objavljena revizija večletnega finančnega okvira (Uredba Sveta (EU, Euratom) 2024/765). Vključuje zmanjšanje sredstev za program Obzorje Evropa (le delno izravnano s ponovno uporabo sproščenih proračunskih sredstev za raziskave iz zadnjega večletnega finančnega okvira), program EU za zdravje (ublažen z mehanizmom iz člena 5 večletnega finančnega okvira) in neposredno upravljanje skupne kmetijske politike in kohezijske politike.
Vendar je to prvič, da je vmesni pregled večletnega finančnega okvira privedel do neto zvišanja zgornjih mej porabe. Glavni pozitivni rezultati so: 50 milijard EUR za Ukrajino za obdobje 2024–2027, povečanje sredstev za migracije in zunanje delovanje ter za Evropski obrambni sklad (v okviru platforme STEP), povečanje sredstev za posebne instrumente (instrument prilagodljivosti in solidarnostna rezerva EU za obnovo po ekstremnih vremenskih dogodkih in naravnih nesrečah, ki je zdaj ločena od rezerve za nujno pomoč državam nečlanicam EU) ter vzpostavitev neomejenega posebnega instrumenta EURI za zaščito programov pred znatnimi rezi. Nekatere stroške skupnega najemanja posojil EU je treba kriti v letnem proračunskem postopku (Evropski svet je določil nezavezujoče merilo 50 %). Za uporabo posebnega instrumenta EURI v te namene je treba približno polovico stroškov kriti s posebnimi instrumenti ali prerazporeditvami iz programov. Instrument EURI deluje v dveh korakih: prvi je mobilizacija sredstev, ki ustrezajo znesku sproščenih sredstev, drugi pa je mehanizem „zadnje možnosti“ dodatnih nacionalnih prispevkov. Več podrobnosti je na voljo v sporočilu Komisije o tehnični prilagoditvi večletnega finančnega okvira.
Komisija je 11. februarja 2025 v sporočilu z naslovom Pot do naslednjega večletnega finančnega okvira predstavila sedanje in prihodnje ključne politične in proračunske izzive. Parlament je k temu prispeval z resolucijo z dne 7. maja 2025 o prenovljenem dolgoročnem proračunu za Unijo v spreminjajočem se svetu.
Komisija je 16. julija 2025 predstavila predlog za večletni finančni okvir za obdobje 2028–2034. Skupni znesek prevzetih obveznosti v sedmih letih bi bil določen na največ 1763 milijard EUR (v cenah iz leta 2025), kar ustreza 1,26 % BND EU, vključno s stroški odplačevanja za instrument NextGenerationEU. V primerjavi s sedanjim začetnim zneskom večletnega finančnega okvira (1,13 % BND v obdobju 2021–2027) in glede na načrtovana odplačila v okviru instrumenta NextGenerationEU, ki znašajo 0,11 % BND (približno 25 milijard EUR letno), to pomeni, da Komisija na splošno ne predlaga skoraj nobenega povečanja. Sedem razdelkov in dva podrazdelka sedanje strukture bi se zmanjšalo na štiri glavne razdelke. Poenostavljena struktura (s približno 70 poglavij za odhodke iz poslovanja na približno 20 poglavij v predlogu) skupaj z znatno vgrajeno prožnostjo v okviru skladov zahteva večjo jasnost glede tega, kako bo to vplivalo na nadzorno in proračunsko vlogo Parlamenta, zaradi sprememb pa so primerjave s sedanjim večletnim finančnim okvirom zgolj okvirne.
Kohezija, regionalni razvoj in razvoj podeželja, kmetijstvo, ribištvo, migracije, varnost in nadzor meja bi se konsolidirali v okviru načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva za vsako državo članico, dopolnjeval pa bi jih instrument EU, s čimer bi skupaj prejeli 772 milijard EUR (približno 44 % skupnega proračuna). V primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom bi se financiranje programov v okviru deljenega izvrševanja (predvsem kmetijstva in kohezijskih skladov) tako zmanjšalo za približno 10 %, financiranje za migracije in upravljanje meja pa bi bilo 2,5-krat večje.
Evropskemu skladu za konkurenčnost, ki bi zajemal neposredne naložbe v raziskave, čisti in digitalni prehod, obrambo, vesolje in biotehnologijo, bi bilo dodeljenih 362 milijard EUR (21 % celotnega proračuna), kar je znatno povečanje za približno 160 % v primerjavi z obstoječimi programi, s katerimi se financirajo ta področja politike.
Sredstva za novi instrument Globalna Evropa, namenjen zunanjemu delovanju EU, bi znašala 177 milijard EUR (10 % skupnega proračuna), kar pomeni približno 40-odstotno povečanje v primerjavi s sedanjimi instrumenti. Netematski posebni instrumenti (enotni instrument za rezervo in instrument prilagodljivosti) bi se ohranili in povečali. Rezerva za Ukrajino bi bila edini tematski posebni instrument, saj bi se sedanji instrumenti (rezerva za solidarnost in nujno pomoč ter Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji) financirali v okviru načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva ter programov Globalna Evropa. V predlogu je bil predviden popravni mehanizem za 2-odstotni fiksni deflator, kadar inflacija presega 3 % ali je nižja od 1 %, s čimer se je delno ohranila realna vrednost.
Več informacij o tej temi najdete na spletišču Odbora za proračun.
Alix Delasnerie