Prosti pretok kapitala
V tem poglavju kratkega vodnika je pojasnjen prosti pretok kapitala, ki je ena od štirih temeljnih svoboščin enotnega trga Evropske unije. Zaradi edinstvene vključitve tretjih držav to ni le najnovejša, temveč tudi najširša svoboščina. V tem poglavju bomo predstavili cilje prostega pretoka kapitala ter trenutni sistem in spremembe, ki so omogočile njegov nastanek. V zaključku je pojasnjeno še, kakšno vlogo je pri razvoju te temeljne svoboščine imel Evropski parlament.
Pravna podlaga
- Člen 63 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) prepoveduje omejitve pretoka kapitala med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami.
- V členu 64 PDEU so navedene nekatere omejitve v zvezi s tretjimi državami.
- Člen 65 PDEU dovoljuje nekatere izjeme, med drugim pri davčnem sistemu, bonitetnem nadzoru, javnem redu in javni varnosti.
- Člen 66 PDEU dopušča začasne zaščitne ukrepe v izjemnih okoliščinah.
- neposredne tuje naložbe;
- naložbe v nepremičnine in nakup nepremičnin;
- naložbe v vrednostne papirje (npr. v delnice, obveznice, menice, vzajemne sklade);
- odobritev posojil in kreditov;
- druge operacije s finančnimi institucijami, med drugim operacije z osebnim premoženjem, kot so dote, zapuščine, dotacije itd.
- odstranitev vseh omejitev za pretok kapitala med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami, z nekaterimi izjemami (glej razdelek Dosežki, točka B);
- zagotavljanje, da se plačila, povezana s tem pretokom kapitala, lahko izvajajo brez omejitev in da lahko posamezniki in podjetja svoj denar in finančna sredstva uporabljajo, investirajo in/ali hranijo po vsej Evropski uniji in v tretjih državah.
- odprejo bančne račune v tujini;
- kupujejo delnice tujih podjetij;
- vlagajo tam, kjer so donosi najugodnejši, ter
- kupujejo nepremičnine v drugi državi.
- vlagajo v podjetja in so lastniki podjetij v kateri koli državi članici ter
- zbirajo sredstva na najbolj donosnih trgih.
- ukrepi za preprečevanje kršitev nacionalne zakonodaje (zlasti pri obdavčitvah in bonitetnem nadzoru finančnih storitev);
- postopki za prijavo pretoka kapitala za upravne oziroma statistične namene ter
- ukrepi, upravičeni zaradi javnega reda ali javne varnosti.
- uvedba carin;
- omejitev trgovine s storitvami in trgovinskih vidikov pravic intelektualne lastnine ter
- omejitev dostopa do neposrednih tujih naložb in javnih naročil.
Kaj je pretok kapitala?
V Pogodbi o delovanju Evropske unije ni jasne opredelitve tega pojma, zato je Sodišče Evropske unije odločilo, da se za opredelitev lahko uporabi nomenklatura, priložena h kapitalski direktivi iz leta 1988. V skladu s temi opredelitvami čezmejni pretok kapitala vključuje:
Cilji prostega pretoka kapitala v Evropski uniji
Glavna cilja prostega pretoka kapitala v Evropski uniji sta:
Prosti pretok kapitala je temelj enotnega trga in dopolnjuje druge tri temeljne svoboščine (prosti pretok oseb, blaga in storitev).
Za posameznike to pomeni, da lahko:
Za podjetja to pomeni, da lahko:
Prosti pretok kapitala je bil zelo pomemben za razvoj ekonomske in monetarne unije ter uvedbo evra. Evropska unija z omogočanjem čezmejnega prostega pretoka kapitala spodbuja uporabo evra kot mednarodne valute.
Dosežki: časovnica in trenutni sistem
A. Začetki (pred vzpostavitvijo enotnega trga) in napredek na področju prostega pretoka kapitala
Prvi kapitalski direktivi, sprejeti leta 1960 in 1962, sta odpravili omejitve za nekatere vrste trgovinskih in zasebnih kapitalskih tokov, kot so nakup nepremičnin, kratko- in dolgoročna posojila za trgovinske posle ter nakup vrednostnih papirjev na borzi. Nekatere države članice (na primer Nemčija in države Beneluksa) so šle še dlje in uvedle enostranske nacionalne ukrepe ter odpravile skoraj vse omejitve za pretok kapitala.
Ti prvi direktivi sta bili razveljavljeni in spremenjeni. Končna nomenklatura o vrstah prostega pretoka, za katere velja ta svoboščina, je bila določena v direktivi o kapitalski ustreznosti iz leta 1988. V Maastrichtski pogodbi (1993) pa je bil prosti pretok kapitala potrjen kot temeljna svoboščina, zaščitena s Pogodbama. Preostale ovire za prosti pretok kapitala je bilo treba odpraviti najpozneje do leta 1994. To je bil osnovni pogoj za začetek tretje in zadnje faze uvedbe enotne valute, evra, kar se je zgodilo leta 1999. Na splošno je ves pretok kapitala prost, z izjemo manjšega števila omejitev za pretok kapitala s tretjimi državami, za katere velja člen 64 PDEU.
B. Trenutni sistem, ki ureja prosti pretok kapitala
1. Pravni okvir zoper omejitve v zvezi s prostim pretokom kapitala
Za izvrševanje pravil Evropske unije o prostem pretoku kapitala je odgovorna Evropska komisija. Spremlja kapitalske tokove in skrbi, da države članice ustrezno uporabljajo pravila. Vsako leto objavi tudi poročila in študije o kapitalskih tokovih v Evropski uniji in po svetu.
Člen 63 PDEU prepoveduje vse omejitve pretoka kapitala in plačil med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami. Sodišče Evropske unije je pristojno za tolmačenje pravil, povezanih s prostim pretokom kapitala, na tem področju pa obstaja tudi obsežna sodna praksa. Če države članice neupravičeno omejujejo prosti pretok kapitala, se uporabljajo postopki za ugotavljanje kršitev, določeni v členih od 258 do 260 PDEU.
2. Izjeme in utemeljene omejitve
V skladu s členom 64 PDEU izjeme veljajo predvsem za pretok kapitala, povezan s tretjimi državami. Države članice imajo možnost, da ohranijo omejitve pri neposrednih naložbah in drugih transakcijah s tretjimi državami. Vlade držav članic pa lahko s soglasjem v Svetu Evropske unije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom omejijo pretok kapitala s tretjimi državami.
Edine upravičene omejitve kapitalskih tokov na splošno, vključno s tokovi v Evropski uniji, so določene v členu 65 PDEU. To so:
Slednji so bili denimo sprejeti med evropsko dolžniško krizo, ko sta bila Ciper (2013) in Grčija (2015) primorana uvesti kapitalski nadzor, da bi preprečila prekomeren odliv kapitala.
V skladu s členom 66 PDEU lahko Evropska unija izjemoma in za največ šest mesecev omeji pretok kapitala iz tretjih držav in v te države, ko bi lahko to povzročilo resne težave za ekonomsko in monetarno unijo.
Člen 144 PDEU v okviru programov pomoči v zvezi s plačilno bilanco omogoča ukrepe za zaščito plačilne bilance, če težave ogrožajo delovanje enotnega trga ali v primeru nenadne krize. Ta zaščitna klavzula pa je na voljo zgolj državam članicam, ki niso del območja evra (tistim, ki evra še niso uvedle).
V členih 75 in 215 PDEU so opisane finančne sankcije, ki se uporabijo za preprečevanje terorizma in boj proti njemu, ter sankcije na podlagi odločitev v okviru skupne zunanje in varnostne politike. Prosti pretok kapitala je omejen glede na gospodarske sankcije, uvedene proti Rusiji po njenem napadu na Ukrajino.
C. Instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov
Instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov je začel veljati 27. decembra 2023. Evropski uniji naj bi pomagal pri preprečevanju gospodarske prisile tretjih držav in odzivanju nanjo, ko skuša tretja država Evropsko unijo ali njeno državo članico prisiliti v določeno politično odločitev, in sicer z uporabo ali grožnjo uporabe ukrepov, ki bi vplivali na trgovino ali naložbe Evropske unije ali njene države članice. Instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov vključuje več možnih protiukrepov:
D. Odpoved dvostranskih sporazumov o naložbah znotraj Evropske unije
Komisija si prav tako prizadeva odpraviti obstoječe bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU, od katerih so bile številne sklenjene pred zadnjimi krogi širitve Unije. Po mnenju Komisije takšne pogodbe med državami članicami ovirajo enotni trg, saj so v nasprotju z zakonodajnim okvirom EU ali pa se z njim prekrivajo. Arbitražni sistemi, ki uporabljajo bilateralne investicijske pogodbe, na primer izključujejo tako nacionalna sodišča kot Sodišče Evropske unije, s čimer preprečujejo uveljavljanje zakonodaje EU. Bilateralne investicijske pogodbe lahko tudi prednostno obravnavajo vlagatelje iz nekaterih držav članic, ki so sklenile te pogodbe znotraj EU. Maja 2020 je 23 držav članic podpisalo Sporazum o prenehanju veljavnosti bilateralnih investicijskih pogodb med državami članicami Evropske unije.
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament odločno podpira prizadevanja za spodbujanje prostega pretoka kapitala. Meni pa, da bi moral imeti pretok kapitala znotraj Evropske unije več svoboščin kot pretok kapitala med Unijo in preostalimi državami sveta, saj bi tako evropski varčevalci dajali prednost evropskim naložbam. Poudarja tudi, da mora prosti pretok kapitala podpirati postopna liberalizacija finančnih storitev (vključno z bančnimi in zavarovalniškimi storitvami, izrecno določenimi v členu 58(2) PDEU) in uskladitev davčne zakonodaje, da bi se ustvaril enotni trg Unije za finančne storitve.
Evropski parlament je septembra 2025 sprejel resolucijo o racionalizaciji pravil notranjega trga Evropske unije za okrepitev enotnega trga. Že večkrat je opozoril na analizo odpornosti Evropske unije, ki jo je pripravil Mednarodni denarni sklad in ki preostale trgovinske ovire v Uniji enači s tarifami znotraj Unije. Za blago je višina ovir lahko enaka tarifnemu ekvivalentu 44 %. Za storitve je tarifni ekvivalent še višji, in sicer 110 %. To pomeni, da se z ovirami za čezmejne storitve cena izvajanja teh storitev več kot podvoji.
Parlament je podprl vzpostavitev unije kapitalskih trgov in poleg sodelovanja v zakonodajnem postopku redno spodbuja nadaljnje ukrepe za dokončanje unije kapitalskih trgov. Ti vključujejo sprejetje resolucije o oblikovanju unije kapitalskih trgov iz leta 2015, v kateri je poudaril, da je treba udeležencem zagotoviti enake pogoje, da bi se izboljšala razporeditev kapitala v Evropski uniji. V njej je pozval tudi k odpravi trenutnih ovir za čezmejno financiranje, zlasti za mala in srednja podjetja, ter k večji vlogi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge pri izboljševanju konvergence nadzora. Parlament je oktobra 2020 sprejel resolucijo o nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov, v kateri je pozval k izboljšanju dostopa do financiranja kapitalskih trgov, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, ter k spodbujanju naložb posameznikov. Nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je septembra 2024 objavil pomembno poročilo o evropski konkurenčnosti. Parlament je septembra 2025 potrdil svoje stališče z resolucijo o olajšanju financiranja naložb in reform za povečanje evropske konkurenčnosti ter vzpostavitvi unije kapitalskih trgov.
To poglavje kratkega vodnika je pripravil oddelek Evropskega parlamenta za nadzor ekonomskega upravljanja in EMU (EGOV). Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za ekonomske in monetarne zadeve.
Harald Wilhelm STIEBER / Mentor MEHMEDI