V tem poglavju kratkega vodnika je pojasnjena podporna vloga EU na področju izobraževanja. Predstavljeni so glavni okviri politike in vodilni programi, ki omogočajo evropsko sodelovanje na tem področju. Glavni cilji izobraževalne politike EU vključujejo spodbujanje mobilnosti študentov in zaposlenih, spodbujanje vzajemnega priznavanja diplom in študijskih obdobij v tujini ter spodbujanje sodelovanja med visokošolskimi ustanovami.

Pravna podlaga

Z Maastrichtsko pogodbo iz leta 1992 je bilo izobraževanje uradno priznano kot področje pristojnosti Evropske unije. Pristojnosti so določene v naslednjih členih Pogodbe o delovanju Evropske unije:

  • Člen 6 določa, da je EU pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. Ukrepi na evropski ravni se nanašajo na naslednja področja: […] izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in šport.
  • Člen 9 se lahko opiše kot horizontalna socialna klavzula, ki določa: „Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja.“
  • Člen 165(1) določa: „Unija prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ter po potrebi s podpiranjem in dopolnjevanjem njihovih dejavnosti, pri čemer v celoti upošteva odgovornost držav članic za vsebino poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov, pa tudi njihovo kulturno in jezikovno raznolikost.“
  • Člen 165(2) določa: „Cilji dejavnosti Unije so:
    • razvijanje evropske razsežnosti v izobraževanju [...];
    • spodbujanje mobilnosti študentov in profesorjev, med drugim s spodbujanjem akademskega priznavanja diplom in študijskih obdobij;
    • pospeševanje sodelovanja med izobraževalnimi zavodi, razvijanje izmenjave informacij in izkušenj glede vprašanj, ki so skupna izobraževalnim sistemom držav članic;
    • spodbujanje razvoja izobraževanja na daljavo [...]“.
    • Člen 166 omogoča EU izvajanje politike poklicnega usposabljanja, ki podpira in dopolnjuje dejavnost držav članic. V skladu s tem členom mora EU olajševati dostop do poklicnega usposabljanja ter spodbujati mobilnost izobraževalcev in udeležencev usposabljanja, zlasti mladih.
    • Člen 14 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa: „Vsakdo ima pravico do izobraževanja.“

      Cilji

      A. Evropski izobraževalni prostor

      Komisija je v sporočilu o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, ki ga je sprejela 30. septembra 2020, orisala pristop, kako namerava izboljšati raven izobraževanja in usposabljanja evropskih državljanov ter jim pomagati razviti občutek pripadnosti Evropski uniji. Evropski izobraževalni prostor temelji na šestih razsežnostih: kakovost izobraževanja in usposabljanja; vključevanje; zeleni in digitalni prehod; učitelji in izvajalci usposabljanja; visokošolsko izobraževanje in geopolitična razsežnost. Svet je februarja 2021 sprejel resolucijo o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), v kateri je določil seznam ciljev, ki naj bi bili uresničeni v naslednjih letih:

      • delež 15-letnikov s slabimi rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju naj bi do leta 2030 znašal manj kot 15 % (delež v letu 2022: 26,25 % pri branju, 29,5 % pri matematiki in 24,2 % pri naravoslovju);
      • delež učencev v osmem letu šolanja z nezadostnim poznavanjem in obvladovanjem informacijskih orodij naj bi do leta 2030 znašal manj kot 15 % (delež v letu 2023: 43 %);
      • v predšolsko vzgojo in varstvo naj bi bilo do leta 2030 vključenih vsaj 96 % otrok med tretjim letom starosti in šoloobvezno starostjo (delež v letu 2023: 94,6 %);
      • delež oseb, ki predčasno opustijo izobraževanje in usposabljanje, naj bi do leta 2030 znašal manj kot 9 % (delež v letu 2024: 9,3 %);
      • vsaj 45 % ljudi, starih med 25 in 34 let, naj bi imelo terciarno izobrazbo (delež v letu 2024: 44,1 %);
      • do leta 2025 naj bi delež novih diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki jim je že med šolanjem omogočeno učenje na delovnem mestu, znašal vsaj 60 % (delež v letu 2023: 65,6 %);
      • do leta 2025 naj bi delež odraslih v starosti od 25 do 64 let, ki so v zadnjih 12 mesecih sodelovali v izobraževalnih dejavnostih, znašal vsaj 47 % (delež v letu 2022: 46,6 %).
      • Komisija je julija 2025 objavila vmesno oceno strateškega okvira evropskega izobraževalnega prostora za obdobje 2021–2030. Ta je pokazala zgodnje pozitivne rezultate, predvsem zaradi sodelovanja držav članic pri skupnih prednostnih nalogah, kot so izboljšanje mobilnosti v visokošolskem izobraževanju, bolj vključujoče in digitalno izobraževanje ter pobuda o mrežah Evropskih univerz. V oceni pa so bili opredeljeni tudi izzivi in zamisli za izboljšave, kot so pojasnitev strateških prednostnih nalog, tesnejše povezovanje različnih izobraževalnih sektorjev, izboljšanje spremljanja in krepitev sinergije z drugimi področji v Evropi, na primer raziskavami.

        B. Bolonjski proces

        Poleg pobud držav članic Evropska unija dejavno podpira prednostne naloge bolonjskega procesa, s katerim se vse od njegovega začetka leta 1999 želijo vzpostaviti bolj primerljivi, združljivi in notranje povezani sistemi visokošolskega izobraževanja v Evropi in sosednjih regijah. Bolonjski proces je dosegel vrhunec, ko se je z deklaracijo ministrske konference v Budimpešti in na Dunaju marca 2010 oblikoval evropski visokošolski prostor. Vanj je trenutno vključenih 49 držav.

        C. Prenovljena agenda EU za visoko šolstvo

        Komisija je leta 2017 objavila prenovljeno agendo EU za visoko šolstvo, ki se osredotoča na štiri prednostna področja:

        • uskladitev razvoja znanj in spretnosti v visokošolskem izobraževanju s potrebami na trgu dela;
        • bolj dostopno in vključujoče visokošolsko izobraževanje z večjim družbenim dometom;
        • povečanje inovacijskih zmogljivosti sistemov visokošolskega izobraževanja;
        • povečanje učinkovitosti in uspešnosti sistemov visokošolskega izobraževanja.
        • Dosežki

          A. Erasmus+

          Erasmus+ je program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport za obdobje 2021–2027. Njegovi splošni cilji so:

          • z vseživljenjskim učenjem podpirati izobraževalni, poklicni in osebni razvoj;
          • na ta način prispevati k trajnostni rasti, kakovostnim delovnim mestom, inovacijam na področju socialne kohezije, močnejšemu občutku identitete EU in aktivnemu državljanstvu;
          • vzpostaviti evropski izobraževalni prostor in olajšati evropsko strateško sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja, tudi v temeljnih sektorskih programih;
          • spodbujanje sodelovanja na področju mladinske politike v okviru strategije Evropske unije za mlade za obdobje 2019–2027;
          • razviti evropsko razsežnost v športu.
          • Uresničevanje teh ciljev temelji na naslednjem okviru ključnih ukrepov:

            • ključni ukrep 1: učna mobilnost posameznikov,
            • ključni ukrep 2: medinstitucionalno sodelovanje in izmenjava dobre prakse,
            • ključni ukrep 3: podpora za reformo politik.
            • V splošni strukturi programa Erasmus+ ima visokošolsko izobraževanje osrednjo vlogo, saj mu je dodeljenih vsaj 34,6 % skupnega proračuna. S programom Erasmus+ se spodbuja mobilnost študentov in zaposlenih v visokošolskih ustanovah, hkrati pa tudi financira skupne magistrske programe Erasmus Mundus.

              V letu 2018 se je začela izvajati pobuda o mrežah Evropskih univerz, ki podpira oblikovanje mrež visokošolskih institucij v državah članicah, da bi se razvilo dolgoročno strukturno, strateško in trajnostno sodelovanje med visokošolskimi institucijami. Ta zavezništva študentom omogočajo, da lahko diplomo pridobijo s kombinacijo študija v več evropskih državah. Trenutno obstaja 73 zavezništev evropskih univerz v 36 državah.

              Komisija je 22. oktobra 2021 sprejela novi okvir ukrepov za vključevanje v programih Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota za obdobje 2021–2027. Z njim se želi osebam z manj priložnostmi olajšati dostop do programov ter odpraviti morebitne ovire za udeležbo. Okvir nudi podporo ponudnikom poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bi radi organizirali dejavnosti učne mobilnosti za učence in zaposlene. Tudi v novem okviru je sodelovanje bistvenega pomena, vključno z manjšimi partnerstvi, ki lahko povečajo dostopnost progama.

              Komisija je julija 2025 objavila vmesno oceno programa Erasmus+ za obdobje 2021–2027 in končno oceno programa Erasmus+ za obdobje 2014–2020. Do leta 2023 je v programu sodelovalo več kot 1,6 milijona udeležencev in več kot 77.000 organizacij. Njegove prečne prednostne naloge, zlasti vključevanje in raznolikost, digitalna preobrazba in zeleni prehod, so bile uspešne: za skoraj tretjino potovanj so bile izbrane okolju prijaznejše možnosti, mnogi udeleženci pa so poročali o izboljšanih digitalnih znanjih in večji okoljski ozaveščenosti.

              Hkrati je v predlogu uredbe o programu Erasmus+ za obdobje 2028–2034predlagan proračun v višini približno 40,8 milijarde EUR.

              B. Ukrep Marie Skłodowske-Curie

              Ukrep Marie Skłodowske-Curie podpira mobilnost in usposabljanje raziskovalcev in je del okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027 ter temelji na petih podukrepih. Na področju visokošolskega izobraževanja je ukrep Marie Skłodowske-Curie postal ključni program Evropske unije za doktorsko usposabljanje. V okviru programa Obzorje Evropa je zanj namenjenih približno 6,6 milijarde EUR.

              C. Sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja

              Svet je aprila 2022 sprejel sklepe o evropski strategiji za krepitev vloge visokošolskih institucij za prihodnost Evrope in priporočilo o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja. Njihov namen je bil evropskim visokošolskim ustanovam pomagati pri oblikovanju njihovih prispevkov k trajnostnim in odpornim gospodarstvom ter okrepiti in razširiti transnacionalno sodelovanje.

              Komisija je marca 2024 sprejela sveženj predlogov za evropski visokošolski sektor z načrtom za poglobljeno in širše transnacionalno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami. Temu svežnju je najprej sledilo Priporočilo Sveta z dne 25. novembra 2024 o privlačnih in trajnostnih poklicnih poteh v visokošolskem izobraževanju, v katerem so opisani načini za izboljšanje pogojev za akademsko osebje ter okrepitev visokošolskega izobraževanja in njegove vloge v družbi. Svet je nato 12. maja 2025 objavil priporočilo in resolucijo, ki ga dopolnjuje. V priporočilu so opredeljena skupna evropska merila in ureditve za zagotavljanje kakovosti za skupne programe, v resoluciji pa je določen postopen pristop za uvedbo, spremljanje in ocenjevanje znaka kakovosti, da bi prispevali k prihodnji politični odločitvi o oblikovanju skupne evropske diplome.

              D. Unija spretnosti

              Sklep (EU) 2018/646 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass).

              Komisija je marca 2025 vzpostavila unijo spretnosti, strateški okvir, ki bo prebivalcem EU pomagal pridobiti spretnosti, uporabne v zelenem, digitalnem in konkurenčnem gospodarstvu. V pobudi so poudarjene osnovne spretnosti (branje, matematika, naravoslovje in digitalne spretnosti), izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, vseživljenjsko izpopolnjevanje in preusposabljanje (vključno z mikrodokazili), prenosljivost spretnosti in kvalifikacij med državami članicami, privabljanje in ohranjanje talentov ter prizadevanja za evropsko diplomo/oznako in nove diplome/oznake poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Vzpostavlja nova orodja upravljanja (evropsko opazovalnico za zbiranje podatkov o spretnostih in odbor na visoki ravni za spretnosti) ter določa cilje, kot je zmanjšanje deleža podpovprečno uspešnih učencev na manj kot 15 % do leta 2030, in sicer na področju pismenosti, matematike, naravoslovja in digitalnih spretnosti.

              Od leta 2019 je bilo v okviru programa Erasmus+ financiranih 69 projektov centrov poklicne odličnosti, ki:

              • razvijajo modularne učne načrte in mikrodokazila, usklajena s potrebami trga dela;
              • krepijo sodelovanje med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, visokošolskim izobraževanjem in industrijo;
              • vključujejo zelena in digitalna znanja in spretnosti v programe usposabljanja;
              • uvajajo inovativne metode poučevanja, od orodij z uporabo umetne inteligence do učenja na podlagi izzivov.
              • E. Drugi dosežki

                Komisija je leta 2020 uvedla evropsko nagrado za inovativno poučevanje, katere namen je priznati delo učiteljev (in njihovih šol) z izjemnim prispevkom k temu poklicu. Ob peti obletnici sta bili uvedeni dve novi kategoriji: evropsko jezikovno priznanje in izobraževanje odraslih. To pobudo, ki je namenjena učiteljem, dopolnjujejo druge pobude v okviru programa Erasmus+:

                • Učiteljske akademije, ki vzpostavljajo evropska partnerstva in spodbujajo sodelovanje med ustanovami za izobraževanje učiteljev in ponudniki usposabljanja, da bi podprli učitelje na začetku njihove poklicne poti in okrepili njihov poklicni razvoj;
                • eTwinning, spletna skupnost šol, ki učiteljem in učencem po vsej Evropi ponuja varno in brezplačno platformo za sodelovanje pri projektih, skupinsko razpravo ter razvoj znanj in spretnosti.
                • Vloga Evropskega parlamenta

                  Parlament ima vse večji vpliv pri oblikovanju politike izobraževanja v Evropi.

                  A. Erasmus+

                  Parlament in Svet sta maja 2021 sprejela uredbo o vzpostavitvi programa Erasmus+ za obdobje 2021–2027 (Uredba (EU) 2021/817). V novi različici programa, katerega proračun znaša 26,6 milijarde EUR (v prejšnjem obdobju 14,7 milijarde EUR), naj bi zagotovili enake možnosti za vse državljane.

                  Parlament je v resoluciji o izvajanju ukrepov za vključevanje v okviru programa Erasmus+ 2014–2020, ki je bila sprejeta 23. junija 2022, ugotovil, da je vključevanje sicer postalo pomembnejše ter da se obravnava celoviteje in bolj ciljno usmerjeno kot v prejšnjih programih, vendar še vedno obstajajo precejšnji izzivi in pomanjkljivosti. Zato je treba več pozornosti nameniti ukrepom vključevanja v programu Erasmus+ za obdobje 2021–2027, saj je v njegovi pravni podlagi „vključevanje“ jasno opredeljeno kot eden od ključnih ciljev programa.

                  Januarja 2024 je Parlament sprejel resolucijo o izvajanju programa Erasmus+ za obdobje 2021–2027 v okviru vmesnega ocenjevanja programa. Poudaril je, da je Erasmus+ še vedno zelo uspešen program in pozval k dodatnemu financiranju in poenostavitvi, da bi udeležencem z manj priložnostmi olajšali sodelovanje v programu, Komisijo pa je spodbudil, naj izboljša zelene in digitalne dele programa v skladu z akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje 2021–2027.

                  B. Druga specifična področja

                  Parlament z velikim zanimanjem obravnava in se zavzema za specifična področja izobraževanja in usposabljanja.

                  V svoji resoluciji z dne 25. marca 2021 o oblikovanju politike na področju digitalnega izobraževanja je izrazil svoje stališče o sporočilu Komisije z naslovom Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 – novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi. Služba Evropskega parlamenta za raziskave je marca 2023 objavila poročilo o napredku akcijskega načrta za digitalno izobraževanje, v katerem je pregledala njegovo izvajanje. Poudarila je, da je treba odpraviti vztrajne vrzeli v digitalnih spretnostih, infrastrukturi in vključevanju, da bi zagotovili učinkovit in pravičen učinek po vsej EU.

                  Parlament vodi izobraževalna programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Euroscola, da bi povečal ozaveščenost o evropski demokraciji in vrednotah. V resoluciji o izvajanju ukrepov državljanske vzgoje, ki jo je sprejel 6. aprila 2022, je izrazil zaskrbljenost zaradi neravnovesja v povprečnem državljanskem znanju med državami članicami in znotraj njih.

                  V resoluciji z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru je poudaril potrebo po celostnem pristopu in skupnih prizadevanjih ter pomen spodbujanja evropskega izobraževalnega prostora z vidika izobraževanja, da bi evropskim državljanom zagotovili številne in kakovostne priložnosti za študij, usposabljanje in delo v tujini. Parlament je 19. maja 2022 sprejel resolucijo o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, v kateri je pozdravil predloge Komisije, da bi oblikovali evropski pristop k mikrodokazilom, individualnim učnim računom in učenju za okoljsko trajnost, kar so tudi cilji za uresničitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025.

                  Parlament je 11. septembra 2025 sprejel tudi resolucijo, v kateri je predstavil vizijo za zavezništva evropskih univerz ter predlagal smernice za njihov razvoj, upravljanje in vlogo pri spodbujanju akademske odličnosti, mobilnosti in evropske identitete.

                  C. Predlogi za spremembo Pogodb

                  Parlament je 22. novembra 2023 sprejel resolucijo o predlogih Evropskega parlamenta za spremembo Pogodb. Na področju izobraževanja je pozval EU, naj razvije skupne cilje in standarde za izobraževanje, ki bodo spodbujali demokratične vrednote in pravno državo ter digitalno in ekonomsko pismenost. Pozval jo je tudi, naj pospešuje sodelovanje in skladnost med izobraževalnimi sistemi ob hkratnem zagotavljanju kulturnih tradicij in regionalne raznolikosti. Nadalje jo je pozval k razvoju skupnih standardov za poklicno usposabljanje, da bi povečali mobilnost delavcev. Predlagal je, naj si EU prizadeva zaščititi in spodbujati dostop do brezplačnega in univerzalnega šolanja, institucionalne in individualne akademske svobode ter človekovih pravic.

                  To poglavje kratkega vodnika je pripravil tematski sektor Evropskega parlamenta za državljane, enakost in kulturo. Za več informacij obiščite spletišče Odbora za kulturo in izobraževanje.

                   

                  Léanne Emma Clara COSTES / Anastasia MITRONATSIOU