Pristojnosti EU na področju športa so sorazmerno nove, pridobljene šele z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe decembra 2009. EU je pristojna za razvoj z dokazi podprte politike, pa tudi za spodbujanje sodelovanja in upravljanje pobud v podporo telesni dejavnosti in športu po vsej Evropi. V obdobju 2014–2020 je bila v sklopu programa Erasmus+ prvič na voljo posebna proračunska vrstica, iz katere se zagotavlja podpora projektom in mrežam na področju športa.

Pravna podlaga

Čeprav v pogodbah pred letom 2009 ni omenjena posebna pravna pristojnost na področju športa, je Komisija z belo knjigo o športu iz leta 2007 in z njo povezanim akcijskim načrtom „Pierre de Coubertin“ iz leta 2008 oblikovala zametke politike EU za šport.

EU je z Lizbonsko pogodbo dobila posebno pristojnost na področju športa. S členom 6(e) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je EU dobila pristojnost za izvajanje ukrepov za podporo ali dopolnitev ukrepov držav članic na področju športa, v členu 165 PDEU(1) pa je podrobneje opredeljena športna politika, in sicer je v njem navedeno, da Unija „prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge“. Člen 165(2) se nanaša na „razvijanje evropske razsežnosti v športu s spodbujanjem pravičnosti in odprtosti pri športnih tekmovanjih in sodelovanja med organi, odgovornimi za šport, ter z varovanjem telesne in moralne integritete športnikov, zlasti najmlajših“.

EU ima zdaj pravno podlago, da lahko prek programa Erasmus+ strukturno podpira sektor ter enotno nastopa v mednarodnih forumih in pri odnosih s tretjimi državami. Ministri za šport iz držav članic EU se sestajajo tudi na sejah Sveta za izobraževanje, mlade, kulturo in šport.

Pristojnosti EU na enotnem trgu prav tako že občutno vplivajo na področje športa. Tako je Sodišče Evropske unije razvilo pomembno sodno prakso, ki močno vpliva na svet športa (denimo primer Bosman). Obenem EU prek ustreznih programov financiranja uporablja pristojnosti mehkega prava na tesno povezanih področjih, kot so izobraževanje, zdravstvo in socialno vključevanje.

Cilji

Nove pristojnosti v pogodbah so odprle nove možnosti za ukrepe EU na področju športa. EU si prizadeva za izpolnitev ciljev večje pravičnosti in odprtosti pri športnih tekmovanjih ter boljšega varovanja moralne in telesne integritete športnikov ob hkratnem upoštevanju posebne narave športa. EU na področju športa pokriva predvsem naslednja tri področja dejavnosti: (1) vlogo športa v družbi; (2) ekonomsko razsežnost; ter (3) politični in pravni okvir športnega sektorja.

Dosežki

A. Razvoj politike

1. Bela knjiga o športu in akcijski načrt „Pierre de Coubertin“ (2007)

Bela knjiga Komisije o športu iz julija 2007 je bila prva celostna pobuda o športu, ki jo je pripravila EU. Z izvajanjem predlaganih ukrepov je Komisija zbrala uporabne dokaze o vprašanjih, ki jih bo treba obravnavati v prihodnosti. V beli knjigi je bilo obdelanih več ciljev, na primer krepitev družbene vloge športa, spodbujanje javnega zdravja s telesno dejavnostjo, spodbujanje prostovoljnih dejavnosti, izboljševanje ekonomske razsežnosti športa in svobodnega gibanja športnikov, boj proti dopingu, korupciji in pranju denarja ter nadzor nad medijskimi pravicami, če naštejemo le nekatere izmed njih.

2. Razvijanje evropske razsežnosti v športu

Bela knjiga o športu iz leta 2007 je utrla pot sporočilu Komisije iz januarja 2011 o vplivu Lizbonske pogodbe na šport z naslovom Razvijanje evropske razsežnosti v športu (COM(2011)0012).

To je prvi dokument o politiki na področju športa, ki ga je Komisija sprejela po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Sporočilo poudarja možnosti, kako lahko šport znatno prispeva k skupnim ciljem strategije Evropa 2020, in priznava, da šport povečuje zaposljivost in spodbuja socialno vključevanje. Sporočilo prav tako predlaga, naj EU podpiše Evropsko konvencijo Sveta Evrope proti dopingu v športu, razvije in izvaja varnostne ukrepe in zahteve za mednarodne športne dogodke, nadaljuje napredek pri uvajanju nacionalnih ciljev, ki temeljijo na smernicah EU za telesno dejavnost, ter razvije standarde za dostop invalidov do športnih dogodkov in objektov.

Glede gospodarskih vprašanj Komisija poziva športna združenja, naj vzpostavijo mehanizme za skupno prodajo medijskih pravic, da se zagotovi ustrezna nova razporeditev prihodkov. Druga obravnavana vprašanja se nanašajo na pravice intelektualne lastnine na področju športa, spodbujanje izmenjave primerov najboljše prakse o preglednem in trajnostnem financiranju športa ter spremljanje uporabe predpisov o državni pomoči na področju športa.

3. Delovna načrta EU za šport (2014–2017 in 2017–2020)

Delovni načrt EU za šport je najpomembnejši dokument evropske politike na področju športa. Svet je prvi načrt sprejel v resoluciji z dne 20. maja 2011[1], drugega pa v resoluciji z dne 21. maja 2014[2]. Načrt za obdobje 2014–2017 določa tri prednostne naloge: integriteto športa, njegovo ekonomsko razsežnost ter razmerje med športom in družbo. Da bi obravnavale te prednostne teme, so države članice in Komisija ustanovile pet strokovnih skupin, namenjenih vprašanjem vnaprejšnjega dogovarjanja o izidih tekem, dobrega upravljanja, ekonomske razsežnosti športa, telesne dejavnosti za krepitev zdravja ter razvoja človeških virov v športu.

Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport je 23. maja 2017 na seji, namenjeni športu, sprejel novi delovni načrt EU za šport (2017–2020)[3]. Splošni cilji so:

  • integriteta športa s poudarkom na dobrem upravljanju, varstvo mladoletnikov, boj proti vnaprejšnjemu dogovarjanju o izidih tekem, dopingu in korupciji;
  • ekonomska razsežnost s poudarkom na inovacijah v športu ter šport in enotni digitalni trg;
  • šport in družba s poudarkom na socialnem vključevanju, trenerjih, medijih, okolju, zdravju, izobraževanju in športni diplomaciji.

Ustanovljeni bosta dve strokovni skupini (za integriteto in veščine ter razvoj človeških virov v športu) in ne pet, kakor je bilo predvideno v prejšnjem delovnem načrtu, ter oblikovane bodo nove delovne metode, na primer tematska strokovna srečanja.

-Komisija je prav tako prejela poziv, naj poskrbi za nadaljnje spremljanje dveh skupin na visoki ravni o športu in diplomaciji ter množičnem športu.

Delovni načrt je bil na predlog Komisije podaljšan do konca leta 2020, torej za tri leta in pol, da bi ga bilo mogoče uskladiti s programom Erasmus+ in večletnim finančnim okvirom.

Ker so večji športni dogodki odlična priložnost za prikaz odlik, vrednot in koristi športa v nacionalnem in mednarodnem okviru, je Svet maja 2016 sprejel sklepe o povečanju integritete, preglednosti in dobrega upravljanja večjih športnih dogodkov. Svet je v tem dokumentu pozval države članice, naj vključijo integriteto in preglednost v prihodnje delo na področju športa na ravni EU, podprejo uveljavljanje meril in postopkov, povezanih z dobrim upravljanjem, ter opredelijo in razvijejo modele javno-zasebnega sodelovanja in izmenjave primerov dobre prakse v zvezi s tem sodelovanjem.

B. Akcijski programi

1. Erasmus+

Šport je sestavni del programa Erasmus+, programa EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport za obdobje 2014–2020. 1,8 % letnega proračuna programa Erasmus+ je namenjenega dejavnostim, povezanim s športom, da bi se tako podprla sodelovalna partnerstva in nepridobitni evropski športni dogodki. Program bi moral prav tako prispevati h krepitvi informacijske podlage za sprejemanje odločitev, npr. s financiranjem študij. Poleg tega program podpira tudi dialog z ustreznimi evropskimi deležniki.

Komisija je 30. maja 2018 objavila predlog uredbe o vzpostavitvi prihodnjega programa Erasmus (2021–2027), v katerem je športu ponovno namenila 1,8 % celotnega proračuna ter ga vključila med ključna ukrepa 1 (učna mobilnost) in 3 (podpora razvoju politik in sodelovanju). Parlament je predlog spremenil in odobril marca 2019. Svet trenutno obravnava predlog Komisije.

2. Evropski teden športa

Evropski teden športa je vrsta pobud, predlaganih v resoluciji Evropskega parlamenta iz leta 2012, s katerimi se želi evropske državljane spodbuditi k izvajanju telesnih dejavnosti, EU pa jih podpira prek programa Erasmus+. Anketa Eurobarometer je namreč pokazala, da 59 % Evropejcev ne telovadi in se ne ukvarja s športom oziroma to počne le redko. Pri tem ne trpita le njihovo zdravje in dobro počutje, temveč tudi gospodarstvo, saj posledično nastopijo večji izdatki za zdravstveno nego, izguba storilnosti na delovnem mestu ter slabša zaposljivost zaradi negativnih posrednih učinkov. EU vsako leto za ozaveščanje državljanov spodbuja evropski teden športa na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

3. Šport in migranti

Socialno vključevanje je ena od prednostnih nalog EU, ko gre za vlogo športa v družbi. Šport ima potencial, da z združevanjem ljudi, oblikovanjem skupnosti ter bojem proti ksenofobiji in rasizmu pomembno prispeva k vključevanju migrantov v EU. Evropska komisija poenostavlja izmenjavo primerov dobre prakse na področju vključevanja migrantov. Septembra 2016 je objavila študijo, v kateri se preučuje, kako šport podpira vključevanje migrantov v Evropi. Komisija spodbuja tudi projekte in mreže za socialno vključevanje migrantov prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programa Erasmus+. Financirajo se tudi projekti, kot sta Evropska mreža za vključevanje s športom – spodbujanje enakih možnosti migrantov in manjšin s prostovoljstvom v športu ter Socialno vključevanje in prostovoljstvo v evropskih športnih društvih.

Nogomet ima osrednjo vlogo pri socialnem vključevanju, pri čemer sodelujejo tudi sindikat nogometašev (na primer s projektom Pokažimo rasizmu rdeči karton) in upravni organi, kot je UEFA, ki je EU pomagala z beleženjem dejavnosti svojih članov v korist socialnega vključevanja beguncev.

Vloga Evropskega parlamenta

V Parlamentu je za razvoj evropske športne politike pristojen Odbor za kulturo in izobraževanje (CULT). Parlament priznava, da postaja vse bolj potrebno, da EU obravnava športne zadeve, pri tem pa mora v celoti spoštovati načelo subsidiarnosti, saj je šport pomemben družbeni pojav in javna dobrina. Odbor CULT je leta 2012 pripravil poročilo o evropski razsežnosti v športu, s katerim je tlakoval pot evropskemu tednu športa, ki je prvič potekal septembra 2015. Parlament si prizadeva poudariti družbeni pomen športa in v različnih resolucijah obravnava tudi vprašanje enakosti spolov v športu ter vprašanje aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Osrednja vloga športa je omenjena tudi v resoluciji o vključevanju na trg dela in socialnem vključevanju beguncev, v kateri je poudarjeno, da ima šport pomembno vlogo pri spodbujanju socialnega in medkulturnega dialoga, saj omogoča oblikovanje pozitivnih odnosov med lokalnim prebivalstvom ter begunci in prosilci za azil.

Parlament je zelo dejaven v boju proti vnaprejšnjemu dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu. Marca 2013 je sprejel resolucijo o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu. Tej resoluciji sta 11. junija 2015 sledili resolucija o razkritju primerov korupcije na visoki ravni v zvezi FIFA ter 2. februarja 2017 resolucija o športa: dobro. Odbor CULT je na plenarnem zasedanju julija 2016 Komisiji zastavil vprašanje za ustni odgovor o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in zahteval popolno predanost ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj. Komisar je v odgovoru poudaril, da Komisija podpira konvencijo, saj gre za dragoceno orodje pri boju proti vnaprejšnjemu dogovarjanju o izidih tekem in trdno podlago za zagotavljanje vseevropskega usklajevanja in sodelovanja pri boju proti tej težavi. Če želimo, da začne konvencija veljati v EU, je potrebno sodelovanje med državami članicami in institucijami.

Parlament je prav tako poudaril pomen športa za turizem, izpostavil, kako pomembne so športne dejavnosti pri povečevanju turistične privlačnosti evropskih regij, in spomnil na priložnosti, ki jih ponujajo potovanja športnikov in obiskovalcev športnih dogodkov, saj je tako mogoče privabiti turiste tudi v najbolj oddaljene regije.

Kar zadeva predloge sprememb Parlamenta na predlog Komisije o programu Erasmus za obdobje 2021–2027, Parlament predlaga prerazporeditev proračunskih sredstev na druge sestavine programa, da bi se mladim športnikom in trenerjem omogočilo sodelovanje v programih mobilnosti.

 

[1]Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu Evropske unije za šport za obdobje 2011–2014, UL C 162, 1.6.2011, str. 1.
[2]Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se 21. maja 2014 sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu Evropske unije za šport (2014–2017), UL C 183, 14.6.2014, str. 12.
[3]Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu Evropske unije za šport (1. julij 2017–31. december 2020), UL C 189, 15.6.2017, str. 5.

Katarzyna Anna Iskra