Pristojnosti EU na področju športa so sorazmerno nove, pridobljene šele z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe decembra 2009. EU je pristojna za razvoj z dokazi podprte politike, pa tudi za spodbujanje sodelovanja in upravljanje pobud v podporo telesni dejavnosti in športu po vsej Evropi. V obdobju 2014–2020 je bila v sklopu programa Erasmus+ prvič na voljo posebna proračunska vrstica, iz katere se zagotavlja podpora projektom in mrežam na področju športa.

Pravna podlaga

Čeprav v pogodbah pred letom 2009 ni omenjena posebna pravna pristojnost EU na področju športa, je Komisija z belo knjigo o športu iz leta 2007 in z njo povezanim akcijskim načrtom „Pierre de Coubertin“ oblikovala zametke politike EU za šport.

EU je z Lizbonsko pogodbo dobila posebno pristojnost na področju športa. Člen 6(e) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je EU podelil pristojnost za podporo ali dopolnitev ukrepov držav članic na področju športa, v členu 165(1) pa je podrobneje opredeljena športna politika, in sicer je v njem navedeno, da Unija „prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge“. Člen 165(2) se nanaša na „razvijanje evropske razsežnosti v športu s spodbujanjem pravičnosti in odprtosti pri športnih tekmovanjih in sodelovanja med organi, odgovornimi za šport, ter z varovanjem telesne in moralne integritete športnikov, zlasti najmlajših“. EU ima tako pravno podlago, da lahko prek programa Erasmus+ strukturno podpira športni sektor ter enotno nastopa v mednarodnih forumih in pri odnosih s tretjimi državami. Ministri za šport iz držav članic EU se sestajajo tudi na sejah Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport. Pristojnosti EU na enotnem trgu so prav tako občutno vplivale na področje športa. Tako je Sodišče Evropske unije razvilo pomembno sodno prakso, ki močno vpliva na svet športa (denimo primer Bosman). Obenem EU prek ustreznih programov financiranja uporablja pristojnosti mehkega prava na tesno povezanih področjih, kot so izobraževanje, zdravstvo in socialno vključevanje.

Cilji

Z uvedbo novih posebnih pristojnosti v pogodbah so se odprle nove možnosti za delovanje EU na področju športa. EU si prizadeva za večjo pravičnost in odprtost pri športnih tekmovanjih ter boljše varovanje moralne in telesne integritete športnikov ob hkratnem upoštevanju posebne narave športa. Poleg tega podpira zamisel, da lahko šport izboljša splošno blaginjo, pomaga pri premagovanju širših družbenih vprašanj, kot so rasizem, družbena izključenost in razlike med spoloma, ter zagotavlja pomembne gospodarske koristi po vsej Uniji. Športna politika predstavlja pomembno orodje v zunanjih odnosih Unije. EU na področju športa pokriva predvsem naslednja tri področja dejavnosti: (1) vlogo športa v družbi, (2) ekonomsko razsežnost ter (3) politični in pravni okvir športnega sektorja.

Dosežki

A. Razvoj politike

1. Bela knjiga o športu in akcijski načrt „Pierre de Coubertin“

Bela knjiga Komisije o športu iz leta 2007 je bila prva celostna pobuda o športu, ki jo je pripravila EU. Z izvajanjem predlaganih ukrepov je Komisija zbrala uporabne dokaze o vprašanjih, ki jih bo treba obravnavati v prihodnosti. V beli knjigi je bilo določenih več ciljev, med drugim:

  • krepitev družbene vloge športa,
  • spodbujanje javnega zdravja s telesno dejavnostjo,
  • spodbujanje prostovoljnih dejavnosti,
  • izboljševanje gospodarske razsežnosti športa in svobodnega gibanja športnikov,
  • boj proti dopingu, korupciji in pranju denarja,
  • nadzor nad medijskimi pravicami.

2. Razvijanje evropske razsežnosti v športu

Bela knjiga Komisije o športu in začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 sta utrla pot sporočilu Komisije iz januarja 2011 o vplivu Lizbonske pogodbe na šport z naslovom „Razvijanje evropske razsežnosti v športu“. To je prvi dokument o politiki na področju športa, ki ga je Komisija sprejela po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. V sporočilu so poudarjene možnosti, kako lahko šport znatno prispeva k skupnim ciljem strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta (2010–2020), saj izboljšuje zaposljivost in socialno vključenost. Komisija je v sporočilu predlagala tudi, naj EU podpiše Evropsko konvencijo Sveta Evrope proti dopingu v športu, pripravi in izvaja varnostne ukrepe in zahteve za mednarodne športne prireditve, napreduje pri uvajanju nacionalnih ciljev, ki temeljijo na smernicah EU za telesno dejavnost, ter postavi standarde za dostop invalidov do športnih prireditev in objektov.

Komisija je v zvezi z gospodarskimi vprašanji pozvala športna društva, naj vzpostavijo mehanizme za skupno prodajo medijskih pravic, s katerimi se zagotovi ustrezna nova razporeditev prihodkov. Druga obravnavana vprašanja so se nanašala na pravice intelektualne lastnine na področju športa, izmenjavo primerov najboljše prakse o preglednem in trajnostnem financiranju športa ter spremljanje uporabe predpisov o državni pomoči na področju športa.

3. Delovni načrt EU za šport

Delovni načrt EU za šport je eden najpomembnejših dokumentov EU na področju športa. Osredotoča se na ključne dejavnosti Unije na tem področju in služi kot vodilno orodje za spodbujanje sodelovanja med institucijami EU, državami članicami in deležniki v športu.

Svet je prvi delovni načrt EU za šport za obdobje 2011–2014 sprejel leta 2011, drugega pa leta 2014. V načrtu za obdobje 2014–2017 so določene tri prednostne naloge: (1) integriteta športa, (2) njegova gospodarska razsežnost ter (3) razmerje med športom in družbo. Za obravnavo teh so države članice in Komisija ustanovile pet strokovnih skupin, ki obravnavajo vnaprejšnje dogovarjanje o izidih tekem, dobro upravljanje, gospodarske razsežnosti športa, telesne dejavnosti za krepitev zdravja (HEPA) ter razvoj človeških virov v športu.

Svet je maja 2016 sprejel sklepe o krepitvi integritete, preglednosti in dobrega upravljanja pri najpomembnejših športnih dogodkih ter države članice pozval, naj v prihodnji načrt dela vključijo integriteto in preglednost na ravni EU, podprejo uporabo meril in postopkov, povezanih z dobrim upravljanjem, ter opredelijo in razvijejo modele za javno-zasebno sodelovanje in izmenjave primerov dobrih praks.

Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport je 23. maja 2017 sprejel tretji delovni načrt EU za šport za obdobje 2017–2020, katerega ključne prednostne naloge so odražale tiste iz prvega načrta. S tretjim načrtom sta bili ustanovljeni le dve strokovni skupini (za integriteto ter razvoj veščin in človeških virov v športu), uvedene so bile nove delovne metode, na primer tematska strokovna srečanja, trajanje načrta pa je bilo podaljšano na tri leta in pol, da bi se uskladil s programom Erasmus+ in večletnim finančnim okvirom.

Svet evropskih ministrov za šport je 1. decembra 2020 sprejel četrti delovni načrt EU za šport za obdobje 2021–2024. Telesna dejavnost ima vidno mesto v načrtu, kot prednostne naloge pa so navedene še naložbe v šport in telesno dejavnost za krepitev zdravja ter ustvarjanje športnih priložnosti za vse generacije. Cilj tega načrta je tudi „krepiti okrevanje in odpornost športnega sektorja na krize med pandemijo covida-19 in po njej“. Druga ključna področja ukrepanja vključujejo prednostno razvrstitev spretnosti in kvalifikacij na področju športa z izmenjavo najboljših praks in pridobivanjem znanja, zaščito celovitosti in vrednot, pa tudi socialno-ekonomske in okoljske razsežnosti športa ter spodbujanje enakosti spolov. Cilj EU je tudi povečati delež žensk na vodstvenih položajih in med trenerji, spodbujati enake pogoje za vse športnike ter okrepiti poročanje medijev o ženskah v športu.

V skladu z zelenim prehodom EU spada med prednostne naloge tudi zeleni šport, saj načrt predlaga razvoj skupnega okvira s skupnimi zavezami ob upoštevanju evropskega podnebnega pakta. Poudarek je tudi na inovacijah in digitalizaciji na vseh področjih športnega sektorja.

4. Pandemija covida-19 in šport

Svet je 22. junija 2020 sprejel sklepe o učinku pandemije covida-19 na športni sektor, v katerem so predlagani različni ukrepi za okrevanje sektorja. V dokumentu je poudarjeno, da je bil celoten sektor močno prizadet tudi z gospodarskega vidika, saj je imela pandemija uničujoče posledice za športne dejavnosti na vseh ravneh. Svet je poudaril potrebo po strategijah za normalizacijo dejavnosti po koncu pandemije na lokalni, nacionalni in regionalni ravni ter ravni EU, da bi podprli športni sektor in ohranili njegov pomembni prispevek k dobremu počutju državljanov EU. Med drugim je institucije EU pozval, naj nacionalna prizadevanja dopolnijo z usmerjanjem finančne podpore sektorju prek razpoložljivih programov in skladov EU, kot so Erasmus+, evropska solidarnostna enota, skladi kohezijske politike in naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII, CRII+). Nadalje je Svet poudaril, da je treba spodbujati dialog med državami članicami in ustreznimi deležniki, da bi razvili razpravo o strategijah, ki bodo omogočile ponovni začetek športnih dejavnosti na varen in, kadar je to mogoče, usklajen način, ter preprečili prihodnje krize in povečali odpornost športnega sektorja EU.

Ministri za šport iz držav članic EU so 1. decembra 2020 organizirali konferenco o sedanjih izzivih, povezanih z organizacijo mednarodnih športnih prireditev. Zaradi pandemije covida-19 svobodo gibanja športnikov ovirajo različni nacionalni predpisi, ki se neprestano spreminjajo, glede testiranja, karantene in drugih zdravstvenih vprašanj. Med razpravo se je pokazala potreba po nadaljnji izmenjavi in sodelovanju v športnem sektorju na ravni EU.

Parlament je 10. februarja 2021 sprejel resolucijo, v kateri je poudaril potrebo po zagotavljanju finančne, strateške in praktične podpore državam članicam, da pandemija ne bo imela trajnih posledic za mladino in šport. V resoluciji je poudaril, da finančna pomoč ne bi smela biti omejena na športne prireditve z velikim številom gledalcev in da so ukrepi za okrevanje bistvenega pomena za množični šport. Poleg tega je pozval Komisijo, naj razvije evropski pristop k odpravljanju negativnih posledic pandemije na športni sektor.

B. Akcijski programi

1. Erasmus+

Šport je sestavni del programa Erasmus+, ki je program za ukrepanje EU na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Parlament in Svet sta 12. decembra 2020 dosegla začasni dogovor o predlogu Komisije za prihodnji program Erasmus+ za obdobje 2021–2027. V dogovoru sta poudarila pomen spodbujanja evropske razsežnosti v športu, ki bi morala dopolnjevati delovni načrt EU za šport za obdobje 2021–2024 in biti v skladu z njim, ter povečala sredstva za šport na 1,9 % celotnega proračuna programa. Svet je 13. aprila 2021 sprejel stališče v prvi obravnavi, Parlament pa je na plenarnem zasedanju 18. maja 2021 sprejel stališče v drugi obravnavi.

Kot eden treh ključnih ciljev novega programa Erasmus+ je bilo izpostavljeno spodbujanje „učne mobilnosti športnega osebja ter sodelovanja, kakovosti, vključevanja, ustvarjalnost ter inovativnosti na ravni športnih organizacij in politik“. Ukrepi za dosego tega cilja vključujejo spodbujanje mobilnosti, zlasti lokalnega športnega osebja, ki deluje v množičnih športih, ter povečanje možnosti za virtualno učenje, ustvarjanje partnerstev za sodelovanje in izmenjavo primerov najboljših praks, vključno z manjšimi partnerstvi, spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa ter podpiranje neprofitnih športnih prireditev, ki promovirajo vprašanja, pomembna za množične športe.

2. Evropski teden športa

Evropski dan športa, ki bi ga obeležili po celotni EU, je predlagal Parlament v svoji resoluciji iz februarja 2012 o evropski razsežnosti v športu. Septembra 2015 je bil ustanovljen evropski teden športa, katerega namen je spodbuditi športne in telesne dejavnosti po Evropi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter spodbuditi evropske državljane k boljšemu in bolj zdravemu načinu življenja. Raziskava Eurobarometra je leta 2018 namreč pokazala, da 59 % Evropejcev ne telovadi in se ne ukvarja s športom oziroma to počne le redko. Pri tem ne trpita le njihovo zdravje in dobro počutje, temveč tudi gospodarstvo, saj posledično nastopijo večji izdatki za zdravstveno nego, izguba storilnosti na delovnem mestu ter slabša zaposljivost.

Od leta 2017 naprej vsako leto med 23. in 30. septembrom po vsej Evropi poteka evropski teden športa, v okviru katerega države članice in partnerske države organizirajo široko paleto dejavnosti in prireditev. Leta 2020 je kljub pandemiji covida-19 sodelovalo 42 držav, organiziranih pa je bilo 32 617 prireditev. Poleg tega je Komisija za obravnavo posledic, ki bi jih omejitve gibanja lahko imele za šport in telesne dejavnosti, pripravila kampanjo #BeActiveAtHome.

3. Šport in migranti

Socialno vključevanje je ena od prednostnih nalog EU, ko gre za vlogo športa v družbi. Šport lahko z združevanjem ljudi, oblikovanjem skupnosti ter bojem proti ksenofobiji in rasizmu pomembno prispeva k vključevanju migrantov v EU. Septembra 2016 je Komisija objavila študijo o tem, kako se prek športa podpira vključevanje migrantov v Evropi, prikazala pa je tudi primere dobrih praks v EU. Komisija podpira tudi projekte in mreže, ki spodbujajo socialno vključevanje migrantov prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programa Erasmus+. EU financira tudi projekte, kot so Evropska mreža za vključevanje s športom, partnerstvo socialnega vključevanja in prostovoljstva v evropskih športnih društvih in Fairplay.

Nogomet igra osrednjo vlogo pri povečevanju socialne vključenosti, pri čemer sodeluje tudi sindikat nogometašev (na primer s projektom Pokažimo rasizmu rdeči karton) in upravni organi, kot je UEFA, ki je EU pomagala z beleženjem dejavnosti svojih članov v korist socialnega vključevanja beguncev.

Vloga Evropskega parlamenta

V Parlamentu je za razvoj evropske športne politike pristojen Odbor za kulturo in izobraževanje (CULT). Parlament priznava vse večjo potrebo po tem, da EU obravnava športne zadeve, pri tem pa mora v celoti spoštovati načelo subsidiarnosti, saj je šport pomemben družbeni pojav in javna dobrina. Leta 2012 je sprejel resolucijo o evropski razsežnosti v športu, s katero je tlakoval pot evropskemu tednu športa. Parlament si tudi prizadeva poudariti družbeni pomen športa in v različnih resolucijah obravnava vprašanji enakosti spolov v športu ter aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Osrednja vloga športa je omenjena tudi v resoluciji iz leta 2016 o vključevanju beguncev na trg dela in v družbo, v kateri je poudarjeno, da ima šport pomembno vlogo pri spodbujanju socialnega in medkulturnega dialoga, saj oblikuje pozitivne odnose med lokalnim prebivalstvom ter begunci in prosilci za azil.

Pododbor Evropskega parlamenta za človekove pravice (DROI) redno razpravlja o človekovih pravicah v okviru velikih športnih prireditev, ki jih gostijo države, kot so Rusija (zimske olimpijske igre 2014), Brazilija (svetovno prvenstvo v nogometu 2014, poletne olimpijske igre 2016) in Katar (svetovno prvenstvo v nogometu 2022). Po prvi predstavitvi februarja 2014 o športu in človekovih pravicah, ki je bila osredotočena na položaj delavcev migrantov v Katarju, je leta 2015 potekala še skupna predstavitev z odborom CULT o kršitvah človekovih pravic v zvezi z veliki športnimi prireditvami.

Parlament je zelo dejaven tudi v boju proti vnaprejšnjemu dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu. Marca 2013 je sprejel resolucijo o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu. Tej resoluciji sta junija 2015 sledili resolucija o razkritju korupcije na visoki ravni pri zvezi FIFA ter februarja 2017 resolucija o celovitem pristopu k športni politiki: dobro upravljanje, dostopnost in celovitost. Odbor CULT je na plenarnem zasedanju julija 2016 Komisiji zastavil vprašanje za ustni odgovor o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in zahteval popolno predanost ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj. Komisar je v odgovoru poudaril, da Komisija podpira konvencijo, saj gre za dragoceno orodje pri boju proti vnaprejšnjemu dogovarjanju o izidih tekem in trdno podlago za zagotavljanje vseevropskega usklajevanja in sodelovanja pri boju proti tej težavi. Če želimo, da začne konvencija veljati v EU, je potrebno sodelovanje med državami članicami in institucijami.

Parlament je prav tako poudaril, kako pomemben je šport za turizem, spomnil, kako pomembne so športne dejavnosti pri povečevanju turistične privlačnosti evropskih regij, in poudaril priložnosti, ki jih ponujajo potovanja športnikov in obiskovalcev športnih dogodkov, saj je tako mogoče privabiti turiste tudi v najbolj oddaljene regije.

Kar zadeva predloge sprememb Parlamenta na predlog Komisije o programu Erasmus+ za obdobje 2021–2027, Parlament predlaga prerazporeditev proračunskih sredstev na druge dele programa Erasmus+, saj bi tako mladim športnikom in trenerjem omogočili sodelovanje v programih mobilnosti. Dogovor Parlamenta in Sveta o novem programu Erasmus+ je bil sprejet na seji odbora CULT 11. januarja 2021. Odbor je 10. maja 2021 izglasoval, da priporoči odobritev besedila, ki je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju 18. maja 2021.

Parlament je 23. novembra 2021 sprejel resolucijo z naslovom Športna politika EU: ocena in možne poti naprej. V poročilu poslanci priporočajo:

  • evropski športni model, ki je usklajen z vrednotami EU, kot so solidarnost, trajnost, vključenost, odprto tekmovanje in pravičnost;
  • več finančnih sredstev, usmerjenih od elitnega športa k množičnemu športu;
  • bolje urejene prestope igralcev;
  • večjo enakost spolov in vključenost v smislu plačila in prepoznavnosti;
  • boljšo zaščito otrok pred zlorabami in nadlegovanjem v športu;
  • spodbujanje aktivnega življenjskega sloga državljanov EU, tudi s povečanjem števila ur, namenjenih športni vzgoji v šolah.

 

Katarzyna Anna Iskra