Računsko sodišče je pristojno za revidiranje financ Unije. Kot zunanji revizor EU pomaga izboljševati finančno poslovodenje EU in deluje kot neodvisni varuh finančnih interesov Unije.

Pravna podlaga

  • Členi od 285 do 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
  • Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (gl. zlasti naslov XIV o zunanji reviziji in razrešnici).
  • Sestava

    A. Člani

    1. Število

    Računsko sodišče ima po enega člana iz vsake države članice EU (s Pogodbo iz Nice je bil uradno potrjen postopek, ki se je do takrat uporabljal), torej jih je načeloma 27.

    2. Kvalifikacije

    Člani morajo:

    • biti v svoji državi aktualni ali nekdanji člani zunanjih revizijskih organov ali pa biti posebej kvalificirani za to funkcijo,
    • dokazati, da o njihovi neodvisnosti ni nobenega dvoma.
    • 3. Postopek imenovanja

      • Vsaka država članica EU priporoči kandidata za sedež, ki ji pripada v Računskem sodišču. Svet EU te kandidate nato po posvetovanju z Evropskim parlamentom uradno imenuje za člane Računskega sodišča.
      • 4. Mandat

        Mandat članov traja šest let in se lahko podaljša.

        5. Status

        Člani uživajo enake privilegije in imunitete kot sodniki Sodišča Evropske unije.

        6. Naloge

        Člani morajo biti pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni. To pomeni, da:

        • ne smejo zahtevati ali prejemati navodil od zunanjih virov,
        • se morajo vzdržati vseh dejanj, ki so nezdružljiva z njihovimi nalogami,
        • ne smejo opravljati nobene druge poklicne plačane ali neplačane dejavnosti,
        • jih lahko Sodišče Evropske unije razreši, če te zahteve prekršijo.
        • B. Organizacija

          Člani Računskega sodišča izmed sebe izvolijo predsednika za obdobje treh let, ki se lahko podaljša.

          Računsko sodišče je organizirano v petih senatih, vsak od njih pa je pristojen za specifična področja odhodkov in prihodkov:

          • Senat I: trajnostna raba naravnih virov.
          • Senat II: naložbe v kohezijo, rast in vključevanje.
          • Senat III: zunanji ukrepi, varnost in pravica.
          • Senat IV: regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo.
          • Senat V: financiranje in upravljanje Unije.
          • Vsak senat ima dve glavni nalogi:

            • sprejemanje posebnih poročil, posebnih letnih poročil in mnenj,
            • priprava osnutkov ugotovitev za letna poročila o splošnem proračunu EU in Evropskem razvojnem skladu ter priprava osnutkov mnenj, ki jih sprejme kolegij Računskega sodišča.
            • Računsko sodišče ima sedež v Luxembourgu in okrog 900 zaposlenih.

              Pristojnosti

              A. Revizije Računskega sodišča

              1. Področje pristojnosti

              Med pristojnosti Računskega sodišča spada revizija računovodskih izkazov vseh prihodkov oziroma odhodkov Evropske unije ter njenih organov. Revizije opravlja, da pridobi razumno zagotovilo o naslednjih vidikih:

              • zanesljivost letnih računovodskih izkazov Evropske unije (finančna revizija),
              • zakonitost in pravilnost z njimi povezanih transakcij (revizija skladnosti) ter
              • pravilnost finančnega poslovodenja (revizija smotrnosti).
              • 2. Revizijske metode

                Nadzor Računskega sodišča je stalen, revizije pa se lahko opravijo pred pripravo zaključnega računa za posamezno proračunsko leto. Revizije temeljijo na dokumentaciji in se lahko opravijo v prostorih:

                • institucij in agencij EU,
                • vsakega organa, ki v imenu EU upravlja prihodke in odhodke,
                • vsake fizične ali pravne osebe, ki prejme sredstva iz proračuna EU.
                • V državah članicah se revizija opravi v sodelovanju z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami. Revidirani subjekti morajo Računskemu sodišču predložiti vso dokumentacijo in vse informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog.

                  Računsko sodišče nima preiskovalnih pooblastil, zato o primerih morebitnih goljufij in korupcije poroča Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in/ali Evropskemu javnemu tožilstvu, ki zadeve nato obravnavata v skladu s svojimi pristojnostmi.

                  3. Revizijska poročila

                  Računsko sodišče po svojih revizijah objavi:

                  • letna poročila o izvrševanju proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada, vključno z izjavo o zanesljivosti, pri čemer se osredotoči na skladnost in pravilnost (najkasneje do 15. novembra), od leta 2022 se vidiki smotrnosti ponovno obravnavajo v okviru letnih poročil in posebnih poročil (v nasprotju z leti 2019–2021, ko je bilo izdano letno poročilo o smotrnosti proračuna EU),
                  • posebna letna poročila o agencijah, decentraliziranih organih in skupnih podjetjih EU,
                  • posebna poročila o izbranih temah, zlasti o vprašanjih dobrega finančnega poslovodenja in specifične porabe ali področij politike,
                  • preglede, ki zajemajo politike in upravne teme s širšega vidika, predstavljajo analizo področij ali vprašanj, ki še niso bila revidirana, ali so dejstvena podlaga za nekatere teme.
                  • B. Svetovalne pristojnosti

                    V skladu s členom 287(4) PDEU lahko druge institucije kadar koli zaprosijo Računsko sodišče za mnenje. Njegovo mnenje je obvezno, kadar Svet:

                    • sprejema finančne uredbe, v katerih se določi postopek za pripravo in izvrševanje proračuna ter za predložitev in revizijo računovodskih izkazov,
                    • določa načine in postopke, s katerimi se lastna sredstva Unije dajo na razpolago Komisiji,
                    • določa pravila glede pristojnosti finančnih nadzornikov, odredbodajalcev in računovodij ali
                    • sprejema ukrepe za preprečevanje goljufij.
                    • Mnenja Računskega sodišča so svetovalne narave in niso pravno zavezujoča.

                      <a href="https://www.eca.europa.eu/sl/publications?ref=AR-2024">Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2024</a>

                      A. Izvrševanje rednega proračuna EU

                      Splošna stopnja napake pri odhodkih se je s 3,0 % v letu 2021 povečala na 4,2 % v letu 2022 oziroma na 5,6 % v letu 2023, v letu 2024 pa je nato padla na 3,6 %. 68,9 % revidirane porabe so bili odhodki z visokim tveganjem, kar pomeni predvsem plačila na podlagi povračil, za katera veljajo zapletena pravila in merila za upravičenost. Tovrstna plačila se pogosto izvajajo v okviru kohezijske politike in programov za razvoj podeželja, ki jih deljeno upravljajo Komisija in države članice.

                      Stopnja napake za to vrsto plačil je ocenjena na 5,2 % (v primerjavi s 7,9 % v letu 2023, 6 % v letu 2022 in 4,7 % v letu 2021), kar je nad pragom pomembnosti, in je bila označena za „vseobsegajočo“. Računsko sodišče je zato že šesto leto zapored izdalo negativno mnenje o zakonitosti in pravilnosti proračunskih odhodkov (in ne mnenje s pridržkom kot za leta 2016, 2017 in 2018), v katerem je ugotovilo, da so napake na področjih upravičenosti in javnega naročanja največ prispevale k ocenjeni stopnji napake.

                      B. Izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost

                      Računsko sodišče poleg revizije porabe v okviru rednega proračuna EU spremlja, kako se izvaja mehanizem za okrevanje in odpornost, in ocenjuje, ali so plačila vezana na doseganje dogovorjenih mejnikov in ciljev. Njegova naloga je zagotoviti, da pristop k izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost, ki temelji na smotrnosti, prinaša učinkovite rezultate ter da se sredstva EU uporabljajo pravilno in pregledno. V ta namen Računsko sodišče pripravlja vrsto poročil o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost.

                      Računsko sodišče je revidiralo 222 mejnikov in 173 ciljev, vključenih v 28 plačil nepovratnih sredstev, izvršenih v letu 2024, v višini 59,9 milijarde EUR, da bi ocenilo, ali so skladni s pogoji za plačilo in upravičenost. Izdalo je tudi mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti odhodkov, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost. Omenjeni so bili naslednji kvalitativni in kvantitativni elementi:

                      • na 12 od 395 preučenih mejnikov in ciljev so vplivale ugotovitve, katerih finančni učinek je presegel prag pomembnosti;
                      • šest mejnikov, povezanih s petimi plačili, ni bilo zadovoljivo izpolnjenih;
                      • v štirih primerih so bili mejniki ali cilji nejasno opredeljeni;
                      • v enem primeru je prišlo do dvojnega financiranja iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU, en cilj pa je bil razveljavljen;
                      • nekateri projekti so se začeli izvajati pred februarjem 2020, ko se je začelo obdobje upravičenosti;
                      • nekatere države članice niso takoj izvedle večine neizvedenih revizijskih priporočil Komisije, povezanih s ključnimi in zelo pomembnimi ugotovitvami;
                      • sledljivost sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ni sistematično zagotovljena v vseh državah članicah.
                      • Računsko sodišče je Komisiji podalo dve priporočili:

                        • naj razširi obseg pregledov, opravljenih med predhodnimi ocenami;
                        • naj obravnava zamude držav članic pri izvajanju priporočil Komisije iz njenih revizij.
                        • C. Smotrnost izvrševanja proračuna EU

                          Računsko sodišče od leta 2022 ni več pripravilo ločenega letnega poročila o smotrnosti, temveč je vidike izvrševanja proračuna, povezane s smotrnostjo, vključilo v poglavje 3 svojega letnega poročila. Poglavje je sestavljeno iz dveh glavnih delov.

                          • Del 1 vsebuje pregled rezultatov 28 posebnih poročil Računskega sodišča iz leta 2024 na petih strateških področjih, in sicer:
                            • odziv EU na okrevanje po krizi;
                            • gospodarska konkurenčnost EU;
                            • odpornost na grožnje za varnost EU;
                            • podnebne spremembe, okolje in naravni viri ter
                            • fiskalne politike in javne finance.
                            • Po povzetku ključnih sporočil za vsako področje so v letnem poročilu navedeni primeri ukrepov, ki jih je Komisija sprejela v odziv na posebna poročila, ter povzeti odzivi Evropskega parlamenta in Sveta.

                              • Del 2 vsebuje več informacij o smotrnosti programov v okviru večletnega finančnega okvira s poudarkom na razdelku 1 (Enotni trg, inovacije in digitalno) in naslednjih programih v vzorcu: Obzorje Evropa, Instrument za povezovanje Evrope (IPE), vesoljski program EU in InvestEU.
                              • Vloga Evropskega parlamenta

                                Računsko sodišče je bilo na pobudo Evropskega parlamenta ustanovljeno leta 1977, institucija EU pa je postalo leta 1993. Od takrat Evropskemu parlamentu in Svetu pomaga pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. Letna in posebna poročila Računskega sodišča so podlaga za letni sklep Parlamenta o razrešnici.

                                Člani Računskega sodišča so vabljeni na seje odborov, da predstavijo svoja poročila in odgovarjajo na vprašanja poslancev Evropskega parlamenta. Vabljeni so predvsem na seje Odbora za proračunski nadzor (CONT), pa tudi na seje, ki jih odbor CONT organizira skupaj z enim ali več posebnimi odbori. Če zadevno poročilo ni zelo pomembno za odbor CONT, se lahko včasih predloži samo posebnemu odboru. Računsko sodišče in odbor CONT se vsako leto sestaneta, da razpravljata o svojih prednostnih nalogah in letnem delovnem programu Računskega sodišča, podrobnih dogovorih o sodelovanju ipd. Enkrat letno se predsednik Računskega sodišča udeleži seje konference predsednikov odborov Evropskega parlamenta, da predstavi letni delovni program Računskega sodišča in vse odbore povabi, naj podajo predloge za pripravo naslednjega revizijskega programa. Parlament predloge o tem predstavi tudi v svojih letnih resolucijah o razrešnici za Računsko sodišče.

                                Parlament sodeluje tudi pri imenovanju članov Računskega sodišča. V njegovem odboru CONT potekajo predstavitve kandidatov za člane Računskega sodišča, glasujejo o njihovem imenovanju in pripravijo priporočilo za plenarno zasedanje, ki nato o njihovem imenovanju glasuje v dveh (v praksi včasih treh) mesecih od prejema kandidature.

                                Poleg tega so strokovno znanje in izkušnje Računskega sodišča v pomoč poslancem pri pripravi zakonodaje o finančnih zadevah.

                                Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za proračunski nadzor.

                                 

                                Vera Milicevic