Domov Romana TOMC

Enotni trg ne more delovati brez pravičnega in učinkovitega sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb, zato je naloga Evropskih institucij, tudi Parlamenta, da se borijo proti izogibanju davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju, ki škodujeta konkurenčnosti podjetij, ki takih praks ne izvajajo. Predlog Direktive širi obveznosti podjetij, da razkrijejo informacije, in je izjemnega pomena za izboljšanje preglednosti davčnih informacij, hkrati pa uvaja izboljšave na področju razkritja občutljivih informacij in tako pripomore k večji konkurenčnosti podjetij v EU. Ohranja določbo, da je poudarek na skupinah podjetij, katerih svetovni konsolidirani čisti promet presega 750 milijonov EUR. Javni nadzor lahko kot del širše strategije za pravičen in učinkovit sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb v EU pomaga zagotoviti, da se dobiček dejansko obdavči tam, kjer se ustvari. Priporočilo sem podprla, saj pomeni korak v pravo smer na področju davčne ureditve, prav tako pa podpiram dejstvo, da se ščiti občutljive informacije, tako da se rok za nerazkritje le-teh podaljša na 5 let. Priporočilo tudi upošteva vidik podjetij in manjša seznam postavk, ki jih je treba prijaviti, in odstrani tiste, ki so jih podjetja videla kot bolj problematične, in sicer razkritje osnovnih sredstev in razlikovanje med prometom s povezanimi in nepovezanimi osebami.

Meroslovje je veda o teoretskih in praktičnih vidikih merjenja in s tem osrednje orodje na vseh področjih človekove vednosti. Pomaga pri razvoju družbe. Pove nam, kje smo, pa naj gre za reševanje pandemije ali uvajanje prelomnih sprememb, kakršen je zeleni in digitalni prehod. Podprla sem poročilo, katerega vodilno načelo je, da je meroslovje koristna veda za vsa področja znanja, pa tudi za družbo in gospodarstvo, zato mora biti odprto, pregledno in dostopno vsem deležnikom.
Evropski parlament in Svet sta meroslovje opredelila kot eno od prednostnih področij v okviru uredbe o programu Obzorje Evrope (2021-2027), katerega cilj je doseči večji vpliv na raziskave in inovacije s pritegnitvijo dodatnih zasebnih in javnih sredstev, in sicer s sovlaganji v okviru evropskih partnerstev. Evropsko partnerstvo za meroslovje je nastalo, da bi Evropa ohranila konkurenčno vodstvo na tem področju in da bodo meroslovne rešitve v Evropi do leta 2030 vsaj enake najuspešnejšim izvajalcem na svetu pri zagotavljanju vrhunskih meroslovnih storitev. Ker je meroslovje dejavnik, ki omogoča vsa znanstvena in tehnološka področja, lahko izboljšave meroslovnih zmogljivosti pospešijo znanstveni napredek in industrijski razvoj ter tako pomagajo pri obravnavi izzivov, povezanih na primer z zdravjem, okoljem, podnebnimi spremembami, socialno zaščito in kulturno dediščino.