V tem poglavju kratkega vodnika je pojasnjena podporna vloga Evropske unije na področju mladinske politike. Predstavljena je strategija EU za mlade za obdobje 2019–2027 in trije stebri, na katerih temelji, to so angažiranje, povezovanje in opolnomočenje, obenem pa so predstavljeni tudi vodilni programi, s katerimi se strategija izvaja, kot so Erasmus+, evropska solidarnostna enota in jamstvo za mlade. Poleg tega je v kratkem vodniku opisana vloga Evropskega parlamenta pri oblikovanju ukrepov za zaščito otrok, varnosti mladoletnikov na spletu in mehanizmov, ki mladim dajejo neposreden glas pri oblikovanju politik EU.
Pravna podlaga
Delovanje EU na področju mladih pravno temelji na členih 6, 165 in 166Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
- Člen 6 PDEU določa, da je EU pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, usklajevanje ali dopolnitev ukrepov držav članic. Ukrepi na evropski ravni se sprejemajo na naslednjih področjih: izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladi in šport.
- Člen 165 PDEU določa, da je cilj dejavnosti EU spodbujanje razvoja izmenjave mladih in izmenjave delavcev, ki se ukvarjajo z mladimi, ter spodbujanje sodelovanja mladih v demokratičnem življenju v Evropi.
- Člen 166 PDEU EU omogoča izvajanje politike poklicnega usposabljanja, ki podpira in dopolnjuje dejavnost držav članic.
- Člen 24 Listine priznava pravice otrok, vključno s pravico do varstva in skrbi ter pravico do svobodnega izražanja mnenja v situacijah, ki zadevajo otroka.
- Člen 32 prepoveduje delo otrok in določa varstvo mladih pri delu.
- Mladim omogočiti, da postanejo arhitekti svojega življenja, podpirati njihov osebni razvoj in krepiti njihovo odpornost. EU k temu cilju prispeva s svojimi vodilnimi programi, katerih cilj je mladim zagotoviti dostop do mobilnosti za prostovoljstvo in priložnosti za učenje, ki spodbujajo avtonomijo in postavljajo temelje za vseživljenjsko učenje.
- Spodbujati mlade in jim zagotoviti potrebna orodja, da postanejo aktivni državljani. EU spodbuja državljansko udejstvovanje in demokratično udeležbo mladih, zlasti z mehanizmi, ki spodbujajo dialog, neformalno učenje in pobude, ki jih vodijo mladi, na lokalni, nacionalni in evropski ravni. EU je sprejela ukrepe za dosego tega cilja, na primer s podpiranjem razvoja 11 evropskih ciljev mladih v okviru mladinskega dialoga EU.
- Izboljšati politike, ki vplivajo na mlade, zlasti v smislu zaposlovanja, izobraževanja, zdravja in socialne vključenosti. EU to počne s spodbujanjem medsektorskega pristopa in vključevanjem mladinskih vprašanj v vsa ustrezna področja politike.
- Pomagati izkoreniniti revščino mladih in vse oblike diskriminacije ter spodbujati socialno vključenost. EU s svojimi programi financiranja podpira države članice pri sprejemanju celovitega pristopa, ki bi moral na primer vključevati podporo zaposlovanju, vključujočemu izobraževanju in ciljno usmerjenim ukrepom za mlade z manj priložnostmi, da bi se zmanjšale neenakosti in zagotovila enaka udeležba v družbi.
- angažiranje: s spodbujanjem dejavne udeležbe mladih v državljanskem in demokratičnem življenju, predvsem prek mladinskega dialoga EU, ki omogoča strukturirane izmenjave med mladimi, mladinskimi organizacijami in oblikovalci politik na vseh ravneh;
- povezovanje: s povezovanjem mladih po vsej EU in zunaj nje skozi prostovoljstvo, učno mobilnost, solidarnost in medkulturno razumevanje, zlasti s sodelovanjem v vodilnih programih Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota;
- opolnomočenje: s podpiranjem opolnomočenja mladih skozi kakovost, inovacije in priznavanje mladinskega dela, kot je določeno v evropski agendi za mladinsko delo.
- varnost igrač,
- izboljšanje varnosti videoiger,
- varnejši internet za otroke in preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu,
- zdrave prehranjevalne navade v šoli,
- evropsko jamstvo za otroke za zagotavljanje dostopa do zdravstvenega varstva in izobraževanja,
- izkoreninjenje dela otrok,
- boj proti trgovini z ljudmi
- ter duševno in čustveno zdravje otrok.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah določa varstvo mladih.
Cilji
Mladi so vključeni v eno od področij nacionalnih politik. Ukrepi EU so zato namenjeni podpori in dopolnjevanju ukrepov držav članic. Veljavna strategija EU za mlade določa seznam ciljev, ki naj bi jih dosegli v obdobju 2019–2027:
Dosežki
A. Strateški okvir
Strategija EU za mlade 2019–2027 temelji na resoluciji Sveta Evropske unije iz leta 2018 z istim imenom. Strategija se osredotoča na naslednja tri ključna področja:
Komisija je junija 2021 na podlagi te strategije imenovala prvega koordinatorja EU za mlade, ki naj bi okrepil medsektorsko sodelovanje znotraj Komisije. Poleg tega predsednikov mladinski svetovalni odbor, ki ga je Komisija ustanovila julija 2025, mladim daje neposredno vlogo pri svetovanju o ključnih pobudah EU, vključno s podnebnimi ukrepi, digitalno preobrazbo in socialnim vključevanjem.
B. Sredstva EU za programe za mlade
1. Program Erasmus+
Erasmus+ je vodilni program financiranja EU, ki podpira izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport ter mladim ponuja priložnost za študij, usposabljanje in prostovoljstvo v tujini. Za obdobje 2021–2027 je iz proračuna Erasmus+ 10,3 % sredstev, kar znaša več kot 2,5 milijarde EUR, namenjenih dejavnostim v mladinskem sektorju.
Pobuda DiscoverEU je leta 2021 postala sestavni del mladinskega sklopa programa Erasmus+. Ta pobuda 18-letnikom nudi priložnost, da za obdobje do enega meseca raziskujejo Evropo, s čimer se spodbuja učenje prek potovanj in medkulturnih izmenjav. Za obdobje 2021–2027 je pobudi namenjen posebni proračun v višini 700 milijonov EUR.
2. Evropska solidarnostna enota
Evropska solidarnostna enota, ki se je začela izvajati oktobra 2018, je pobuda, namenjena spodbujanju solidarnosti, prostovoljstva in državljanskega udejstvovanja med mladimi. Mladim omogoča, da sodelujejo v projektih skupnosti po vsej Evropi, ki obravnavajo socialne izzive, kot so vključevanje, podnebni ukrepi in humanitarna pomoč. Za obdobje 2021–2027 je ta pobuda podprta s proračunom v višini 1 milijarde EUR, namenjenim tako individualnemu prostovoljstvu kot solidarnostnim projektom mladinskih organizacij ali neformalnih skupin.
C. Druge pobude EU
1. Okrepljeno jamstvo za mlade
Jamstvo za mlade, ki je bilo vzpostavljeno leta 2013, je shema, ki mladim omogoča, da v štirih mesecih po tem, ko ostanejo brez zaposlitve ali končajo formalno izobraževanje, dobijo kakovostno zaposlitev oziroma se jim omogoči nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Ker je bil tako uspešen, je bil program leta 2020 okrepljen na podlagi priporočila Sveta z naslovom Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade.
2. Mladi in mediji
Spletne tehnologije so lahko čudovit način, kako lahko otroci in mladi izkoristijo digitalne učne vire in sodelujejo v javnih razpravah. Vendar so otroci še posebej ranljivi za morebitno škodo, ki jo lahko povzročijo sodobne tehnologije. Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah ščiti mladoletnike pred vsebinami, ki bi lahko škodovale njihovemu razvoju, ne glede na to, ali gre za klasično razširjanje televizijskih programov ali za storitve na zahtevo (glej poglavje 4.3.2. o avdiovizualni in medijski politiki).
3. Evropski mladinski portal
Evropski mladinski portal je spletišče, ki mladim po vsej Evropi pomaga odkrivati številne priložnosti, ki jih ponuja EU na različnih področjih, kot so prostovoljstvo, delo, usposabljanje, kultura in ustvarjalnost.
4. Evropski teden mladih
Komisija v sodelovanju s Parlamentom vsaki dve leti organizira evropski teden mladih, s katerim želi mladim ponuditi dogodke in dejavnosti v vseh državah, ki sodelujejo v programu Erasmus+, in jim predstaviti različne možnosti za mobilnost, ki so jim na voljo v Uniji.
5. Evropsko leto mladih 2022
Parlament in Svet sta 22. decembra 2021 sprejela Sklep (EU) 2021/2316 o evropskem letu mladih (2022). Glavni cilj je bil okrepiti prizadevanja Unije, držav članic ter regionalnih in lokalnih organov, skupaj z akterji civilne družbe, da se opolnomoči mlade, se jim pokloni, se jih podpre in vključi, tudi tiste z manj priložnostmi. Parlament je v svoji resoluciji z dne 24. novembra 2022 o zapuščini evropskega leta mladih 2022 vztrajal, da bi bilo treba stališča mladih vključiti v vsa področja politike in da bi morala biti njihova udeležba še naprej prednostna naloga pri odločanju v EU. Komisija je januarja 2024 uvedla „oceno učinka z vidika mladih“, tj. orodje za sistematično zagotavljanje, da se skrbno upoštevajo učinki politik EU na mlade.
6. Evropska prestolnica mladih
Evropski mladinski forumje leta 2009 oblikoval pobudo za evropsko prestolnico mladih. Vsako leto ima evropsko mesto, izbrano za evropsko prestolnico mladih, priložnost opozoriti na inovativne pobude mladih in za mlade.
7. Natečaj Youth4Regions
Natečaj Youth4Regions je namenjen mladim novinarjem, ki se zanimajo za regionalno politiko Evropske unije. Zmagovalci natečaja lahko izkoristijo usposabljanje o evropskih vprašanjih in mentorstvo starejših novinarjev ter se udeležijo novinarskih potovanj v države članice, ki jih organizira Komisija.
8. Akcijski načrt za mlade
Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta 4. oktobra 2022 sporočila, da se pripravlja akcijski načrt za mlade za obdobje 2022–2027, s katerim bi mlade po svetu spodbudili k udejstvovanju v zunanjem delovanju Unije. Svet je 28. novembra 2022 sprejel sklepe, s katerimi je podprl vključevanje mladih v oblikovanje politik s pospeševanjem njihovega sodelovanja in udejstvovanja v mednarodnih forumih ter z dodeljevanjem potrebnih sredstev, pri čemer bodo v središču zaščita aktivistov, opolnomočenje mladih, zdravje in mobilnost.
9. Politika za zaščito otrok
Komisija je 15. februarja 2011 sprejela sporočilo z naslovom Agenda EU za otrokove pravice, v katerem je ponovno potrdila zavezanost vseh institucij EU in držav članic k spodbujanju, varstvu in uresničevanju otrokovih pravic v vseh ustreznih politikah EU ter k prenosu te zaveze v konkretne ukrepe. Parlament je od takrat imenoval koordinatorja za otrokove pravice, da bi zagotovil njihovo vključitev v politike in zakonodajo EU. Med prednostnimi nalogami so:
Parlament in Svet sta leta 2016 sprejela direktivo o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku, da bi se zagotovilo, da lahko otroci razumejo sodne postopke in jim sledijo, uveljavljajo svojo pravico do poštenega sojenja in izkoristijo ukrepe, ki preprečujejo ponovitev kaznivih dejanj in podpirajo njihovo socialno vključevanje.
Otrokove pravice in preprečevanje nasilja nad njimi in drugimi ranljivimi skupinami se spodbujajo tudi v okviru programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (2021–2027).
Komisija je 24. marca 2021 sprejela sporočilo z naslovom Strategija EU o otrokovih pravicah, kjer je določen cilj EU, da zagotovi najboljše možne pogoje za razvoj in dobrobit otrok v EU in zunaj nje.
Izvajanje politik EU za zaščito otrok podpirajo mehanizmi, kot so Evropski forum za otrokove pravice, platforma EU za udeležbo otrok in mreža EU za otrokove pravice, ter več instrumentov financiranja, ki se uporabljajo za varstvo in spodbujanje otrokovih pravic.
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament podpira pobude, ki mlade spodbujajo k izvajanju evropskih projektov. Skupaj s Fundacijo za mednarodno nagrado Karla Velikega iz Aachna je Parlament leta 2008 uvedel Evropsko mladinsko nagrado Karla Velikega, ki se vsako leto podeli projektom, ki spodbujajo evropsko in mednarodno razumevanje. Poleg tega Parlament vodi izobraževalna programa Šola ambasadorka in Euroscola, da bi mlade bolje poučil o demokraciji in vrednotah Unije.
Parlament želi spodbujati aktivno državljanstvo in v svoje delovanje vključiti mlade, zato je leta 2014 zasnoval Evropsko prireditev za mlade (EYE), ki poteka vsaki dve leti v Strasbourgu. V istem duhu je bilo razvito spletišče Youth Hub kot platforma za povezovanje mladih, izmenjavo zamisli in predstavitev pobud, ki jih vodijo mladi, kar omogoča stalen dialog in predstavljanje priložnosti zunaj samega programa EYE.
Parlament je obravnaval vpliv pandemije covida-19 na mlade in šport ter 10. februarja 2021 sprejel resolucijo, v kateri je poudaril izzive, s katerimi se spopadajo mladi, 13. septembra 2022 pa še resolucijo o posledicah ustavitve, zaradi covida-19, mladinskih dejavnosti, za otroke in mlade v EU. Poudaril je, da sta se duševno zdravje in dobro počutje mladih med pandemijo poslabšala, ter pozval k celostnemu pristopu EU, vključno z naložbami v ozaveščanje in dostopom do storitev psihološke podpore.
Parlament in Svet sta 18. maja 2021 sprejela program Evropske solidarnostne enote za obdobje 2021–2027. Z namenskim proračunom v višini več kot 1 milijarde EUR bo lahko v njem sodelovalo približno 350.000 mladih. Parlament je vztrajal, naj bo program bolj dostopen in vključujoč zamlade, tudi tiste z omejenimi možnostmi.
Parlament je 21. novembra 2023 v vmesni oceni programa Evropska solidarnostna enota pozval k podvojitvi njegovega financiranja za naslednji cikel, da bi zadostili povpraševanju po sodelovanju v programu. Poleg tega so poslanci poudarili, da je treba bolj ozaveščati o programu, saj je še vedno premalo prepoznaven. Komisija je v proračunu EU za obdobje 2028–2034 predlagala združitev programov Evropska solidarnostna enota in Erasmus+ s predlaganim skupnim proračunom v višini približno 40 milijard EUR.
Parlament je 5. oktobra 2023 sprejel resolucijo o novi evropski strategiji za boljši internet za otroke (BIK+). Ta strategija zagotavlja, da bodo v novem digitalnem desetletju otroci in mladi na spletu zaščiteni, spoštovani in opolnomočeni. Parlament je poudaril, kako pomembno je digitalno izobraževanje za varnost na spletu, in pozval k evropski strategiji za odpravo ustrahovanja in spletnega nadlegovanja v šolah.
Parlament pripravlja tudi poročili o izvajanju strategije EU za mlade in jamstva za mlade, ki naj bi bili pripravljeni sredi leta 2026. Predhodne ugotovitve kažejo na oprijemljiv napredek pri udejstvovanju mladih, zlasti z organizacijo 28 dialogov o mladinski politiki, vzpostavitvijo spletne platforme za udejstvovanje in ustanovitvijo svetovalnega odbora za mlade. V prihodnje bodo ključnega pomena boljše usklajevanje med cilji mladih, pregledi z vidika mladih in sektorskimi politikami, pa tudi prizadevanja za razširitev vključevanja mladih s podeželja, mladih priseljenskega porekla, mladih, ki ne sodelujejo v organiziranih dejavnostih, kot so mladinske skupine, klubi ali izvenšolske dejavnosti, ter mladih, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo.
Odbor za kulturo in izobraževanje trenutno pripravlja samoiniciativno poročilo z naslovom Vpliv družbenih medijev in spletnega okolja na mlade, ki naj bi bilo pripravljeno v letu 2026.
To poglavje kratkega vodnika je pripravil tematski sektor Evropskega parlamenta za državljane, enakost in kulturo. Za več informacij obiščite spletišče Odbora za kulturo in izobraževanje.
Léanne Emma Clara COSTES / Denise CHIRCOP