Področje mladih urejajo nacionalne politike, zato harmonizacija na ravni Unije ni mogoča. Evropska unija ima zato predvsem podporno vlogo. Ključni ukrep 1 programa Erasmus+ o mobilnosti posameznikov spodbuja izmenjavo mladih znotraj Unije in v tretjih državah. V zadnjih letih je Evropska unija okrepila politike, namenjene mladim, kar je razvidno iz pobude o evropski solidarnostni enoti in projekta DiscoverEU.
Pravna podlaga
Podlaga za delovanje Unije na področju mladih sta člena 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Za ukrepe, ki spadajo na področje uporabe členov 165 in 166, se uporablja redni zakonodajni postopek. Kar zadeva mladinsko politiko, je harmonizacija zakonodaje držav članic izrecno izključena. Svet lahko sprejme priporočila na podlagi predlogov Komisije.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah vsebuje člen o pravicah otrok (člen 24) ter člen o prepovedi dela otrok in varstvu mladih pri delu (člen 32).
Cilji
Člen 165 PDEU določa, da je cilj dejavnosti Unije spodbujanje razvoja izmenjave mladih ter izmenjave pedagoških in drugih strokovnih delavcev ter spodbujanje sodelovanja mladih v demokratičnem življenju v Evropi. Člen 166 pa Uniji omogoča izvajanje politike poklicnega usposabljanja, ki podpira in dopolnjuje dejavnost držav članic. V skladu s tem členom mora Unija olajševati dostop do poklicnega usposabljanja ter spodbujati mobilnost izobraževalcev in udeležencev usposabljanja, zlasti mladih.
Poleg tega imajo otroci in mladi korist tudi od politik Unije na drugih področjih, kot so izobraževanje, usposabljanje in zdravje, pa tudi pravice in zaščita otrok in mladih.
Dosežki
A. Strateški okvir
1. Strategija EU za mlade 2019–2027:angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih
Svet je 26. novembra 2018 sprejel resolucijo o novi strategiji EU za mlade za obdobje 2019–2027, v kateri predlaga, naj se posebna pozornost nameni naslednjim točkam:
- spodbujanju udeležbe mladih v državljanskem in demokratičnem življenju;
- povezovanju mladih v Evropi in drugod, da se spodbujajo prostovoljstvo, učna mobilnost, solidarnost in medkulturno razumevanje;
- podpiranju opolnomočenja mladih s kakovostjo, inovacijami in priznavanjem mladinskega dela.
Komisija je junija 2021 v okviru te strategije imenovala Biliano Sirakovo za prvo koordinatorko Evropske unije za mlade. Njena naloga je okrepiti medsektorsko sodelovanje znotraj Komisije.
B. Sredstva EU za programe za mlade
1. Program Erasmus+
Program Erasmus+ je program EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport. V obdobju 2021–2027 je 10,3 % proračuna, torej več kot 2,5 milijarde EUR, namenjenega dejavnostim v mladinskem sektorju. Program Erasmus+ zdaj ponuja novo posebno shemo financiranja za „manjša partnerstva“, ki naj bi koristila zlasti mladinskim združenjem. Eden od ciljev programa je tudi razviti občutek pripadnosti Evropski uniji na podlagi nove pobude DiscoverEU, ki mladim omogoča, da prek kulturne dediščine odkrivajo evropsko raznolikost. Med upravičenci programa so poleg učencev, dijakov in študentov tudi praktikanti in mladi delavci.
2. Evropska solidarnostna enota
Evropska solidarnostna enota, ki je začela delovati decembra 2016, je pobuda, katere cilj je mladim med 18. in 35. letom omogočiti, da se prek prostovoljstva, prakse ali pogodbe o zaposlitvi udeležijo solidarnostnih dejavnosti v svoji državi ali v tujini na različnih področjih, na primer v zdravstvu ali pri varstvu okolja.
C. Druge pobude EU
1. Okrepljeno jamstvo za mlade
Jamstvo za mlade, ki je bilo vzpostavljeno leta 2013, je shema, ki mladim omogoča, da v štirih mesecih po tem, ko ostanejo brez zaposlitve ali končajo formalno izobraževanje, dobijo kakovostno zaposlitev, se jim omogoči nadaljnje izobraževanje ali dodatno usposabljanje. Zaradi uspešnosti je bil program leta 2020 okrepljen na podlagi priporočila Sveta z naslovom Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade.
2. Politika za zaščito otrok
V skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah je otrok vsaka oseba, mlajša od 18 let. Lizbonska pogodba je za Unijo uvedla cilj spodbujanja otrokovih pravic, medtem ko Listina Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavlja, da institucije Unije in države članice varujejo otrokove pravice.
Komisija je 15. februarja 2011 sprejela sporočilo z naslovom Agenda EU za otrokove pravice. Namen sporočila je znova potrditi močno zavezo vseh evropskih institucij in vseh držav članic v zvezi s spodbujanjem, varstvom in uresničevanjem otrokovih pravic v vseh ustreznih politikah Unije ter pripravljenost doseči konkretne rezultate. Otrokove pravice in preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi, ženskami in drugimi ranljivimi skupinami so zaščiteni in se spodbujajo v okviru programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (2021–2027).
Leta 2016 sta Parlament in Svet sprejela direktivo o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku. Ta direktiva naj bi zagotovila, da bodo lahko otroci, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku, razumeli in spremljali tak postopek ter uveljavljali svojo pravico do poštenega sojenja. Prav tako naj bi preprečila, da bi otroci ponovno storili kaznivo dejanje, in spodbudila njihovo socialno vključevanje.
3. Mladi in mediji
Spletne tehnologije nudijo otrokom in mladim posebno priložnost, da izkoristijo digitalne učne vire in sodelujejo v javnih razpravah. Vendar pa so lahko otroci še posebej ranljivi, ko uporabljajo moderne tehnologije. Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah zagotavlja zaščito mladoletnikov pred vsebinami, ki bi jim lahko škodovale, ne glede na to, ali gre za klasično razširjanje televizijskih programov ali za storitve na zahtevo[1].
4. Evropski mladinski portal
Evropski mladinski portal je spletišče, ki mladim po vsej Evropi pomaga odkrivati številne priložnosti, ki jih ponuja Unija na različnih področjih, kot so med drugim prostovoljstvo, delo, usposabljanje, kultura in ustvarjalnost.
5. Evropski teden mladih
Komisija v sodelovanju s Parlamentom vsaki dve leti organizira evropski teden mladih, s katerim želi mladim ponuditi dogodke in dejavnosti v vseh državah, ki sodelujejo v programu Erasmus, in jim predstaviti različne možnosti za mobilnost, ki so jim na voljo v Uniji.
Načelo evropskega leta mladih za leto 2022 je v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2021 najavila predsednica Komisije. Namen dogodka je proslaviti generacijo, ki jo je pandemija covida-19 najbolj prizadela, podpreti najranljivejše mlade in spodbujati priložnosti, ki jih mladim ponuja Unija, ter iz zamisli mladih črpati navdih za okrepitev evropskega projekta.
7. Evropska prestolnica mladih
Evropski mladinski forum je leta 2009 oblikoval pobudo za evropsko prestolnico mladih. Evropsko mesto, izbrano za evropsko prestolnico mladih, ima vsako leto priložnost izkoristiti inovativne pobude mladih in za mlade.
8. Natečaj Youth4Regions
Natečaj Youth4Regions je namenjen mladim novinarjem, ki se zanimajo za regionalno politiko Evropske unije. Zmagovalci natečaja lahko izkoristijo usposabljanje o evropskih vprašanjih in mentorstvo starejših novinarjev ter se udeležijo novinarskih potovanj Komisije v države članice.
Komisija in visoki predstavnik sta 4. oktobra 2022 sporočila, da se pripravlja akcijski načrt za mlade za obdobje 2022–2027, s katerim bi mlade po svetu spodbudili k udejstvovanju v zunanjem delovanju Unije. Svet je 28. novembra 2022 sprejel sklepe, s katerimi je podprl vključevanje mladih v oblikovanje politik s pospeševanjem njihovega sodelovanja in udejstvovanja v mednarodnih forumih ter z dodeljevanjem potrebnih sredstev, pri čemer bodo v središču zaščita aktivistov, opolnomočenje, zdravje in mobilnost.
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament je vedno podpiral tesno sodelovanje med državami članicami na področju mladinske politike. Dejavno je sodeloval pri oblikovanju mladinske politike, na primer v svojih resolucijah o:
- oceni strategije EU za mlade 2013–2015,
- jamstvu za mlade,
- spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja,
- zaposlovanju mladih,
- politiki za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih,
- vplivu COVID-19 na mlade in šport,
- krepitvi vloge mladih v Evropi: zaposlovanje in socialno okrevanje po pandemiji.
Parlament je v sklepu o evropskem letu mladih 2022 vztrajal, da se evropskemu letu mladih zagotovijo zadostna finančna sredstva in da je treba mladinske organizacije vključiti v vse faze priprave. Z evropskim letom bi morali tudi izrecno spodbujati ukrepe za reševanje izzivov, s katerimi se soočajo mladi, kot so na primer njihov socialni položaj in dobro počutje po pandemiji covida-19 ter njihove delovne razmere. Prav tako bi bilo treba okrepiti prizadevanja za opolnomočenje mladih, da bodo lahko pridobili ustrezna znanja in spretnosti ter znali bolje razumeti svoje delovno okolje.
Evropski parlament je 18. maja 2021 sprejel program evropske solidarnostne enote za obdobje 2021–2027. To je prvič, da ima projekt namenski proračun v višini več kot milijardo evrov, kar bo omogočilo sodelovanje približno 350.000 mladim. Poslanci so pozvali, naj bo evropska solidarnostna enota dostopnejša mladim z omejenimi možnostmi, kot so invalidi, osamljene osebe, osebe iz marginaliziranih skupnosti ali mladi z učnimi ali zdravstvenimi težavami. Prav tako so podprli jasno razlikovanje med prostovoljskimi dejavnostmi in delovno prakso, da sodelujoče organizacije mladih ne bi uporabljale kot neplačane prostovoljce, kjer obstajajo možnosti za kakovostna delovna mesta. Parlament je vztrajal, da morajo organizacije, ki vabijo k udeležbi, dokazati kakovost ponujenih dejavnosti in bolj spoštovati pravila o zdravju in varnosti pri delu. Dosegel je tudi, da se program oceni glede na njegov prispevek k podnebnim ciljem Evropske unije.
Parlament je v resoluciji z dne 14. septembra 2017 priporočil uskladitev prednostnih nalog programa Erasmus, strategije EU za mlade in drugih programov, ki jih financira Unija. Podobno je priporočil, naj se več kot 10 % proračuna programa Erasmus porabi za mladinske dejavnosti.
Poleg tega Parlament varuje otrokove koristi na podlagi peticij, naslovljenih nanj. Sprejel je resolucijo o revščini otrok in se bolj osredotočil na otrokove pravice zunaj Unije, zlasti s sprejetjem resolucij o izobraževanju otrok v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah in o podhranjenosti otrok v državah v razvoju. Leta 2015 je sprejel resolucijo o boju proti spolni zlorabi otrok na internetu, oktobra 2018 pa zakonodajni predlog Komisije o reviziji direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. V skladu z novimi določbami bodo morale radiodifuzijske hiše zmanjšati izpostavljenost otrok oglasom za nezdravo hrano in pijačo, vsebine, ki spodbujajo nasilje, sovraštvo in terorizem, bodo prepovedane, za neupravičeno nasilje in pornografijo pa bodo veljala najstrožja merila.
Za spodbujanje mladih k oblikovanju evropskih projektov sta Parlament in Fundacija za mednarodno nagrado Karla Velikega iz Aachna leta 2008 uvedla evropsko mladinsko nagrado Karla Velikega, ki se vsako leto podeli projektom, ki spodbujajo evropsko in mednarodno razumevanje. Poleg tega Parlament vodi izobraževalna programa Šola ambasadorka in Evrošola, da bi prispeval k boljšemu poznavanju demokracije in vrednot Unije.
Parlament želi spodbujati aktivno državljanstvo in v svoje delovanje vključiti mlade, zato je leta 2014 zasnoval Evropsko prireditev za mlade (EYE), ki poteka vsake dve leti v Strasbourgu. V istem duhu je poleg platforme za zamisli mladih razvil spletišče Youth Hub, kjer lahko mladi predložijo svoje zamisli o Evropski uniji, nekatere od njih pa so nato posredovane poslancem Evropskega parlamenta in oblikovalcem politik.
Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za kulturo in izobraževanje.
Olivier Yves Alain Renard / Kristiina Milt