Solidarnostni sklad
V tem poglavju kratkega vodnika je pojasnjen Solidarnostni sklad Evropske unije, ki je glavni instrument EU za zagotavljanje finančne podpore državam članicam ali državam pristopnicam v primeru večje naravne nesreče. V njem so opisani cilji, proračun in izvajanje sklada. Zaključi se s pregledom vloge Evropskega parlamenta pri oblikovanju in krepitvi instrumenta.
Pravna podlaga
- Člena 175(3) in 212(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki sta pravna podlaga za solidarnostne ukrepe EU.
- Uredba o ustanovitvi Solidarnostnega sklada iz leta 2002 (Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002).
- Uredba o spremembi Solidarnostnega sklada iz leta 2014 (Uredba (EU) št. 661/2014, s katero je bila posodobljena Uredba št. 2012/2002). Ta poenostavlja pravila, izboljšuje odzivni čas sklada, pojasnjuje merila za upravičenost ter daje nov poudarek preprečevanju nesreč in obvladovanju tveganja.
- Uredba o razširitvi Solidarnostnega sklada na izredne razmere v javnem zdravju iz leta 2020 (Uredba (EU) 2020/461) v odziv na pandemijo covida-19.
- takojšnjo usposobitev infrastrukture in objektov za oskrbo z energijo, pitno vodo, odstranjevanje odpadnih voda, telekomunikacije, promet, zdravstveno varstvo in izobraževanje;
- zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb, da se zadovoljijo potrebe prizadetega prebivalstva;
- takojšnjo zagotovitev preventivne infrastrukture in zaščito spomenikov kulturne dediščine;
- čiščenje prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli ter
- hitro pomoč, tudi zdravstveno oskrbo, prebivalstvu, ki so ga prizadele izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, in zaščito ogroženega prebivalstva.
- prizadeta država mora vlogo oddati v 12 tednih po nesreči;
- Komisija pa jo oceni in predlaga znesek finančne pomoči;
- Postopek dodelitve nepovratnih sredstev, ki mu sledi proračunski postopek (odobritev Parlamenta in Sveta), lahko traja več mesecev;
- Ko so dodeljena proračunska sredstva na voljo, Komisija sklene sporazum z državo upravičenko in zagotovi nepovratna sredstva.
- Nepovratna sredstva je treba porabiti v 18 mesecih od datuma, ko so bila dodeljena,
- vse neporabljene dele nepovratnih sredstev pa je treba vrniti.
-
Šest mesecev po izteku 18-mesečnega obdobja je treba Komisiji predložiti poročilo o izvajanju. Ta dokument vsebuje:
- podrobnosti o izdatkih, upravičenih do podpore iz Solidarnostnega sklada, in o vseh drugih prejetih sredstvih, vključno s plačili zavarovalnine in nadomestili od tretjih oseb;
- podrobnosti o sprejetih ali predlaganih preventivnih ukrepih, vključno z uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v ta namen;
- informacije o izkušnjah, pridobljenih ob nesreči ali izrednih razmerah;
- stanje pri izvajanju ustrezne zakonodaje EU o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč; ter
- vse druge ustrezne informacije o sprejetih preventivnih in blažilnih ukrepih.
- Ukrepov ni mogoče financirati dvakrat in država upravičenka mora zagotoviti, da se stroški, ki jih krije Solidarnostni sklad, ne krijejo iz drugih finančnih instrumentov EU (zlasti kohezijske, kmetijske in ribiške politike).
- si še naprej prizadeva za poenostavitev in pospešitev prijavnega postopka za države članice, da se zagotovi hitrejši odziv na nesreče in izredne razmere;
- učinkovitejše obravnavanje nesreč na regionalni ravni;
- oceni posebne posledice suše in jih obravnava v prihodnji uredbi;
- se čim bolj osredotoči na regije, ki so najbolj izpostavljene tveganju večjih ali regionalnih naravnih nesreč ali izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju, zlasti najbolj oddaljene regije, otoke, gorske regije, regije z veliko potresno ali vulkansko aktivnostjo in regije z večjo verjetnostjo javnozdravstvenih kriz v prihodnosti;
- poveča in poenostavi sinergije med Solidarnostnim skladom in skladi kohezijske politike ter mehanizmom Unije na področju civilne zaščite (orodje, katerega cilj je povečati sodelovanje med državami članicami in skupino desetih držav, ki niso članice EU, na področju civilne zaščite, da bi izboljšali preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje);
- pri določanju upravičenosti projektov v večji meri upoštevajo najnovejša načela preprečevanja tveganja in v uredbo vključijo načelo boljše obnove;
- od držav upravičenk zahtevati, da državljane obveščajo o finančni podpori EU.
Cilji
Solidarnostni sklad Evropske unije je glavni instrument EU za pomoč državam članicam ter državam kandidatkam za članstvo v EU in državam pristopnicam k EU pri okrevanju po večjih naravnih nesrečah ali izrednih razmerah v javnem zdravju.
Zagotavlja finančno pomoč za obnovo po poplavah, gozdnih požarih, potresih, nevihtah in suši. Sklad od leta 2020 pokriva tudi večje zdravstvene krize, kot je pandemija covida-19. Ker se zaradi podnebnih sprememb povečujeta pogostost in resnost ekstremnih vremenskih pojavov, postaja vloga sklada kot ključnega izraza evropske solidarnosti vse pomembnejša, hitro odzivanje na krize pa ostaja naloga rezerve za nujno pomoč.
Solidarnostni sklad je bil ustanovljen leta 2002 v odgovor na uničujoče poplave, ki so tisto poletje prizadele srednjo Evropo.
Proračun
Solidarnostni sklad je nudil podporo v več kot 130 primerih (za naravne nesreče in intervencije v odziv na izredne razmere v javnem zdravju). Doslej je podporo iz Solidarnostnega sklada prejelo 24 držav članic (in Združeno kraljestvo pred izstopom iz EU) in štiri države pristopnice (Albanija, Črna gora, Srbija in Turčija). Skupaj je bilo izplačanih več kot 8,6 milijarde EUR.
Solidarnostni sklad in rezerva za nujno pomoč se od leta 2021 financirata kot en instrument, imenovan rezerva za solidarnost in nujno pomoč. Najvišji letni proračun rezerve za solidarnost in nujno pomoč znaša 1,2 milijarde EUR (v cenah iz leta 2018).
Februarja 2024 je bil večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 revidiran, najvišji letni proračun za rezervo za solidarnost in nujno pomoč pa je bil povečan za 1,5 milijarde EUR, da bi se povečala zmogljivost EU za reševanje kriz in izrednih razmer.
Decembra 2024 je bila sprejeta uredba o regionalni nujni pomoči za obnovo (RESTORE) (Uredba (EU) 2024/3236). Državam članicam, ki so jih v letih 2024 in 2025 prizadele naravne nesreče, je zagotovila dodatno pomoč, saj jim je omogočila, da so reprogramirale sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Skupna sredstva, ki so na voljo za reprogramiranje v okviru uredbe RESTORE, so bila omejena na 10 % začetnih skupnih nacionalnih dodelitev za ESRR in ESS+. Zagotovila je sredstva za popravilo poškodovane infrastrukture, zagotavljanje hrane in osnovne materialne pomoči ter socialne in zdravstvene podpore.
Izvajanje
Pomoč iz Solidarnostnega sklada je dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, ki dopolnjujejo javne izdatke države prejemnice. Namenjena je financiranju bistvenih izrednih ukrepov in ukrepov za okrevanje za odpravo škode, proti kateri se načeloma ni mogoče zavarovati.
Upravičeni nujni ukrepi vključujejo:
A. Postopek za prejem finančne pomoči
EU lahko dodeli finančno pomoč vsaki državi članici EU ali kandidatki za članstvo v EU, ki zanjo zaprosi zaradi hude naravne nesreče. Postopek oddaje vloge je naslednji:
Od reforme iz leta 2014 lahko države članice zaprosijo za predplačila. Komisija se lahko nato odloči, da jih odobri, če je na voljo dovolj sredstev. Najvišji znesek znaša 25 % pričakovanega skupnega zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada in je omejen na 100 milijonov EUR.
B. Odgovornost držav za uporabo nepovratnih sredstev
Vloga Evropskega parlamenta
Evropski parlament je v resoluciji iz leta 2013 o Solidarnostnem skladu Evropske unije poudaril velik pomen tega sklada kot glavnega orodja, ki Uniji omogoča, da se odzove na hude nesreče. Hkrati je kritiziral nesprejemljivo dolgo obdobje, ki je potrebno za zagotovitev pomoči prizadetim regijam ali državam članicam, in pozval k zmanjšanju teh zamud s poenostavitvijo zadevnih postopkov in omogočanjem predplačil. Ti elementi so bili upoštevani v novem zakonodajnem predlogu iz julija 2013. V predlogu Komisije so bili upoštevani tudi drugi predlogi Parlamenta, kot je jasnejša in natančnejša opredelitev pojma nesreče in obsega posredovanja.
Parlament je v svoji resoluciji iz leta 2016 o oceni Solidarnostnega sklada Evropske unije poudaril „pomen pregleda leta 2014, pri katerem je uspelo odpraviti blokado v Svetu, hkrati pa je pomenil zapozneli odgovor na ponavljajoče se zahteve Parlamenta za večjo odzivnost in učinkovitost pomoči, da bi zagotovili hiter in pregleden odziv in pomagali ljudem, ki so jih prizadele naravne nesreče“.
Parlament je v svoji resoluciji iz leta 2021 o pregledu Solidarnostnega sklada Evropske unije v okviru naslednje reforme pozval Komisijo, naj:
Parlament meni, da bo v prihodnosti morda potrebna ponovna ocena proračuna Solidarnostnega sklada, da bo dovolj velik za učinkovito spopadanje z večjimi in regionalnimi naravnimi nesrečami ter izrednimi razmerami večjih razsežnosti v javnem zdravju.
Potreba po reformi Solidarnostnega sklada je izražena tudi v resoluciji iz leta 2022 o otokih EU in kohezijski politiki. Parlament v njej poziva k boljšemu odzivu na izzive, s katerimi se spoprijemajo otoki v EU, in poudarja, da je treba izboljšati Solidarnostni sklad, da bi ga prilagodili grožnjam, kot so naravne nesreče ali posledice podnebnih sprememb.
To poglavje kratkega vodnika je pripravil Tematski sektor Evropskega parlamenta za regionalni razvoj, kmetijstvo in ribištvo. Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za regionalni razvoj.
Kelly Schwarz / JOHANNA CHLÖÉ LYOR TIRINELLI