Konferenca o prihodnosti Evrope: pregled končnih predlogov

Briefing 30-11-2022

Kakšna bi morala biti EU leta 2050? Kako vidite svoje življenje leta 2050? To sta le dve od vprašanj, ki so bila evropskim državljanom, udeležencem Konference o prihodnosti Evrope, zastavljena na uvodnem zasedanju evropskih državljanskih forumov septembra 2021 v Strasbourgu. Oblikovanje vizije prihodnosti Evrope je bila naloga vseh udeležencev konference, ne glede na to, ali so bili to institucionalni akterji, predstavniki civilne družbe, socialni partnerji ali naključno izbrani državljani, ki so bili povabljeni k sodelovanju v evropskem demokratičnem procesu. Čeprav se je konferenca začela z zamudo in je potekala sredi svetovne pandemije, je bil njen namen dosežen, saj so bili podani konkretni, izvedljivi, včasih celo vizionarski predlogi, ki nakazujejo, v katero smer bi se morala EU razvijati v prihodnosti. V 49 predlogih, razčlenjenih na približno 326 posamičnih ukrepov, je podan pregled tega, kar državljani in institucionalni akterji štejejo za primerne ukrepe, ki bi jih morala Evropa sprejeti, da se bo lahko spoprijela s sedanjimi in prihodnjimi izzivi. Po obdobju razmisleka bo treba te ukrepe res izvesti, če želimo, da konferenca postane verodostojen proces, ne pa zgolj izražanje želja in abstraktna retorika. Vse tri institucije EU, tj. Evropski parlament, Evropska komisija in Svet Evropske unije, so izrazile svoja stališča o možnem nadaljnjem ukrepanju in pozvale k temeljitim reformam. Sedanja faza, ki poteka po zaključku konference, je torej občutljiv, političen trenutek. Zdaj se je treba odločiti, katere reforme bodo izvedene v skladu z veljavnim zakonodajnim okvirom in pri katerih bo potrebna „ustanovna faza“, tj. konvencija za spremembo temeljnih pogodb EU, kot je določeno v členu 48 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Ne glede na to, kako se bo ukrepalo naprej, so bila na konferenci zagotovo izpostavljena ključna vprašanja in zamisli državljanov, ki jih institucije EU ne bi smele spregledati.