Odhodki EU
V tem poglavju kratkega vodnika je pojasnjeno, kako so odhodki EU strukturirani, financirani in upravljani. Proračunske odhodke skupaj sprejmeta Parlament in Svet. Letni proračun EU mora biti v skladu z zgornjimi mejami odhodkov, določenimi v večletnem finančnem okviru, tj. dolgoročnem načrtu porabe EU, za vrsto prednostnih nalog. Posebni instrumenti omogočajo, da se EU odziva na nepričakovane potrebe. Učinek porabe EU povečujejo tudi proračunska jamstva in finančni instrumenti. Instrument NextGenerationEU začasno dopolnjuje večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.
Pravna podlaga
- Členi od 310 do 325 in člen 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členi 106a, od 171 do 182 in člen 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;
- Uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (finančna uredba) (Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 z dne 23. septembra 2024);
- Uredba o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (uredba o večletnem finančnem okviru) (Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020);
- Uredba o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (Uredba Sveta (EU, Euratom) 2024/765 z dne 29. februarja 2024);
- Uredba o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020);
- Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev.
- sredstva za prevzem obveznosti, ki v tekočem proračunskem letu pokrivajo skupne stroške pravnih obveznosti, za katere so bile sklenjene pogodbe za več let trajajoče dejavnosti;
- sredstva za plačila, ki pokrivajo odhodke v zvezi z izvrševanjem prevzetih obveznosti, za katere so bile sklenjene pogodbe v tekočem proračunskem letu ali v prejšnjih letih.
Cilj
Splošni cilj proračuna EU je financiranje politik Evropske unije v mejah proračunske discipline v skladu z veljavnimi pravili in postopki. Proračun EU je namenjen predvsem naložbam, zato EU sprejema dolgoročne načrte porabe, znane kot večletni finančni okviri, ki trajajo pet do sedem let (glej spodaj).
Osnovna načela
Proračun EU upošteva devet splošnih pravil: enotnost, proračunsko točnost, enoletnost[1], ravnotežje, obračunsko enoto (euro), univerzalnost, specifikacijo (vsa odobrena proračunska sredstva so namenjena določeni vrsti odhodkov), dobro finančno poslovodenje in preglednost, na podlagi členov od 6 do 38 uredbe o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun EU.
Pravilo o enoletnosti je treba uskladiti z upravljanjem večletnih dejavnosti, ki so postale v proračunu zelo pomembne. Proračun zato vsebuje različne vrste odobrenih proračunskih sredstev, ki jih sestavljajo:
Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 določa, da mora Komisija pripraviti letno poročilo, v katerem predstavi pregled finančnih in proračunskih posledic različnih dejavnosti Unije, ki se financirajo iz proračuna EU ali z zunanjimi sredstvi. To poročilo mora vsebovati informacije o sredstvih in obveznostih EU, o različnih dejavnostih najemanja in dajanja posojil - vključno z evropskim mehanizmom za stabilnost in evropskim instrumentom za finančno stabilnost (2.5.8.) - in o drugih mogočih prihodnjih mehanizmih. Poleg tega mora poročilo vsebovati tudi informacije o odhodkih za podnebne ukrepe, odhodkih, ki prispevajo k ustavitvi in preusmeritvi zmanjševanja biotske raznovrstnosti, odhodkih za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter odhodkih, povezanih z uvajanjem ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja v vseh ustreznih programih EU.
Struktura in kategorije odhodkov EU
A. Oddelki odhodkov EU
Splošni proračun je razdeljen na 10 oddelkov, od katerih vsak ustreza posamezni instituciji ali organu EU. Medtem ko oddelki za druge institucije vključujejo predvsem upravne odhodke, oddelek Komisije (oddelek III) vsebuje odhodke iz poslovanja ter upravne stroške, potrebne za njihovo izvajanje (tehnična pomoč, agencije in človeški viri).
Komisija uporablja proračunsko nomenklaturo, ki predstavlja vire po področjih politik in programih ter programska območja uskladi z naslovi programskih sklopov (glej spodaj), kar olajša ocenjevanje stroškov in učinkovitosti posameznih politik EU.
B. Večletni finančni okvir (1.4.3.)
Odhodki EU so od leta 1988 prikazani v večletnem okviru, ki proračun razčlenjuje v razdelke, namenjene široki paleti politik, z zgornjo mejo odhodkov, ki odraža glavne prednostne naloge proračuna za določeno obdobje. Prvo programsko obdobje je trajalo pet let, vsa naslednja, vključno s tekočim, pa sedem let. Letni proračuni morajo upoštevati meje, določene v večletnem finančnem okviru.
Za proračun EU velja strogo načelo ravnotežja iz člena 310 PDEU in finančne uredbe. To v praksi pomeni, da proračun EU temelji na odhodkih. Z drugimi besedami, prihodki na skupni ravni se lahko povečajo le toliko, kot je predhodno dovoljeno z zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira in velikostjo posebnih instrumentov nad temi zgornjimi mejami. V skladu z določbami člena 4 uredbe o večletnem finančnem okviru se za take zgornje meje uporablja nominalna samodejna prilagoditev navzgor v višini 2 % na leto[2]. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 so bila zagotovljena skupna odobrena sredstva za prevzem obveznosti v višini 1824,3 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, od tega 1074,3 milijarde EUR za večletni finančni okvir in 750 milijard EUR za instrument za okrevanje NextGenerationEU, ki pa so bila povečana za dodatnih 11 milijard EUR zaradi prilagoditev za posamezne programe iz člena 5 uredbe o večletnem finančnem okviru.
Na podlagi zakonodajnega predloga, ki ga je Komisija predložila 20. junija 2023, sta Parlament in Svet 6. februarja 2024 dosegla dogovor, ki je utrl pot prvi vmesni reviziji večletnega finančnega okvira. Ta dogovor bo vplival na preostala leta sedanjega večletnega finančnega okvira, saj bo omogočil revizijo zgornjih mej večletnega finančnega okvira ter namena in obsega posebnih instrumentov nad temi zgornjimi mejami. Dogovor namreč določa 21 milijard EUR (v cenah iz leta 2024) dodatnih odhodkov v neto nominalnem smislu, vključno s 17 milijardami EUR nepovratnih sredstev, namenjenih Ukrajini prek novega posebnega instrumenta nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira[3]. To povečanje ustreza 2,8-odstotnemu povečanju najvišjih dovoljenih odhodkov za preostanek tekočega obdobja večletnega finančnega okvira.
Na splošno se bo skupna poraba EU kljub nominalnemu povečanju financiranja odhodkov realno znatno zmanjšala zaradi porasta inflacije v obdobju med letoma 2021 in 2023. V prvih dveh letih in pol sedanjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 skupna inflacija v EU že znaša 23,7 %. Kot je bilo poudarjeno v nedavni študiji o vplivu inflacije na finance EU, ki jo je naročil Parlament, se pričakuje, da se bo ob nespremenjenih razmerah obseg večletnega finančnega okvira kot odstotek bruto nacionalnega dohodka EU do konca obdobja leta 2027 zmanjšal na 0,96 %. To je precej pod 1,05 % bruto nacionalnega dohodka, ki naj bi ga večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 predstavljal ob njegovem sprejetju.
V spodnji preglednici je proračun za leto 2026 razdeljen na področja politik, kakor so bila opredeljena v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.
| Razdelki | Obveznosti | Plačila |
|---|---|---|
| Proračun EU za leto 2026 (v milijonih EUR) | ||
| Enotni trg, inovacije in digitalno | 22.163,0 | 23.336,6 |
| Kohezija, odpornost in vrednote | 71.649,8 | 73.166,7 |
| Naravni viri in okolje | 56.529,4 | 52.577,3 |
| Migracije in upravljanje meja | 5.018,9 | 3.887,9 |
| Varnost in obramba | 2.813,5 | 2.253,3 |
| Sosedstvo in svet | 15.600,0 | 16.569,7 |
| Evropska javna uprava | 13.277,5 | 13.277,5 |
| Posebni instrumenti | 5.715,9 | 5.022,5 |
| Skupaj | 192.768,1 | 190.091,6 |
| Odobritve kot % bruto nacionalnega dohodka (BND) | 1,00 % | 0,99 % |
C. Posebni instrumenti prilagodljivosti in posebni tematski instrumenti
Ob odhodkih, predvidenih za financiranje politik EU v sklopu večletnih programov, je v proračunu EU nekaj proračunskih sredstev rezerviranih tudi za odzivanje na nepredvidene krize in razmere. Te posebne instrumente prilagodljivosti in posebne tematske instrumente je mogoče uporabiti v primeru gospodarskih kriz (npr. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji - (EGF)), naravnih nesreč, zdravstvenih kriz in humanitarnih katastrof (npr. rezerva za solidarnost in nujno pomoč (SEAR) - ali za druge nepričakovane potrebe (npr. instrument prilagodljivosti) v državah članicah EU, državah kandidatkah ali državah zunaj EU. To financiranje omogoča, da se v izrednih primerih pokrijejo nujne finančne potrebe.
Instrument Evropske unije za okrevanje- NextGenerationEU
Komisija naj bi s tem instrumentom uporabila 750 milijard EUR v cenah iz leta 2018, od katerih bo lahko, poleg dolgoročnega proračuna za obdobje 2021–2027, do 390 milijard EUR uporabljenih za nepovratna sredstva, do 360 milijard EUR pa za zagotavljanje posojil za pomoč pri obnovi Unije po pandemiji covida-19. Komisija je v skladu s členom 5(1) sklepa o virih lastnih sredstev pooblaščena, da si v imenu EU izposodi sredstva na kapitalskih trgih. Odplačevanje glavnice teh sredstev, uporabljenih za odhodke v višini 390 milijard EUR v cenah iz leta 2018, in pripadajočih dolgovanih obresti bo treba financirati iz splošnega proračuna EU, vključno z zadostnimi prihodki iz novih virov lastnih sredstev, uvedenih postopno od leta 2021. (1.4.1.)
Instrument NextGenerationEU se osredotoča zlasti na (a) ponovno vzpostavitev zaposlovanja in ustvarjanja delovnih mest; (b) reforme in naložbe za oživitev možnosti za trajnostno rast in zaposlovanje, da bi okrepili kohezijo med državami članicami in izboljšali njihovo odpornost; (c) ukrepe za podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, ki so jih prizadele gospodarske posledice krize zaradi covida-19, in krepitev trajnostne rasti v EU, vključno z neposrednimi finančnimi naložbami v podjetja; (d) ukrepe za raziskave in inovacije v odziv na krizo zaradi covida-19; (e) povečanje ravni pripravljenosti na krize ter omogočanje hitrega in učinkovitega odzivanja Unije na izredne razmere večjih razsežnosti, vključno s skladiščenjem osnovnih zalog in medicinske opreme ter pridobitvijo potrebne infrastrukture za hitro odzivanje na krize; (f) ukrepe, s katerimi se poskrbi, da pravični prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo ne bo ogrožen zaradi krize zaradi covida-19 in (g) ukrepe za obravnavanje posledic krize zaradi covida-19 za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Za pomoč državam članicam pri naložbah in reformah je bil 12. februarja 2021 sprejet dogovor o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Države članice naj bi prek mehanizma sprva imele na voljo 672,5 milijarde EUR (v cenah iz leta 2018) posojil in nepovratnih sredstev, do katerih bodo lahko dostopale prek nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost[4]. Načrti morajo vsebovati reforme in naložbe s ključnih področij politike (šest stebrov[5]), pospešiti zeleni in digitalni prehod ter obravnavati priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra.
V kontekstu ruske invazije na Ukrajino je Komisija 18. maja 2022 objavila sporočilo o načrtu REPowerEU, v katerem je določila strategijo za zmanjšanje odvisnosti EU od uvoza energije iz Rusije. Po oceni Komisije so za uspešnost strategije potrebne dodatne naložbe v višini 210 milijard EUR. V zvezi s tem je Komisija med drugim predlagala[6] spremembo uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, da bi prerazporedili do 225 milijard EUR preostalih posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost in hkrati dodelili do 7,5 % sredstev, ki so na voljo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada plus in Kohezijskega sklada za namene načrta REPowerEU. Poleg tega naj bi bilo do 20 milijard EUR v cenah iz leta 2022 na voljo iz prodaje pravic na dražbi iz sistema trgovanja z emisijami v skladu z Direktivo 2003/87/ES ali iz prerazporeditev iz rezerve za prilagoditev na brexit, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2021/1755, tj. sprostitve sredstev, ki jo omogoča uredba REPowerEU. S temi sredstvi naj bi se financiralo novo poglavje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, v katerem bodo opredeljeni posebni ukrepi za diverzifikacijo oskrbe z energijo in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, in sicer v obliki posojil (do 225 milijard EUR) in nepovratnih sredstev (do 75 milijard EUR). Države članice so zaprosile za posojila v višini 127,24 milijarde EUR v okviru revidiranih načrtov za okrevanje in odpornost do roka, določenega v uredbi REPowerEU.
Navedeni sporazum o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira je uvedel zlasti nov „kaskadni mehanizem“ financiranja za kritje prekoračitev, povezanih s plačili obresti v okviru instrumenta NextGenerationEU. Ta mehanizem lahko v skrajnem primeru mobilizira nov tematski posebni instrument EU za okrevanje nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, le če ne zadoščajo zneski, ki so že zagotovljeni v razdelku 2b, poleg sproščenih obveznosti, prerazporeditev in sredstev, ki so na voljo v okviru netematskih posebnih instrumentov.
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament proračunske pristojnosti deli s Svetom. To področje je bilo eno prvih, kjer so evropski poslanci v 70. letih 20. stoletja dobili pristojnost (1.2.5.). Proračunska pooblastila so povezana z določanjem letnega zneska proračuna in porazdelitve odhodkov EU, pa tudi izvajanjem nadzora nad izvrševanjem proračuna.
Odbor Evropskega parlamenta za proračun je odgovoren za pogajanja o večletnem finančnem okviru in sprejemanje letnega proračuna v imenu Parlamenta ter zastopa stališča Parlamenta v pogajanjih s Svetom. Odboru je doslej večinoma uspelo, da so se upoštevala prednostna zvišanja, ki jih je Parlament zahteval v predlogih sprememb, upoštevajo (čeprav ne vedno v prvotnem obsegu).
Med pogajanji o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 je Parlament zlasti zagovarjal in v veliki meri zagotovil (a) zvišanje zgornje meje večletnega finančnega okvira in povečanje sredstev za številne vodilne programe; (b) zavezo glede uvedbe novih virov lastnih sredstev EU, da bi se krili vsaj stroški, povezani z instrumentom NextGenerationEU (glavnica in obresti); (c) svojo vlogo pri izvajanju instrumenta za okrevanje v skladu z metodo Skupnosti; (d) pomen prispevka iz proračuna EU za doseganje podnebnih ciljev, ciljev na področju biotske raznovrstnosti ter enakosti spolov in (e) uvedbo novega mehanizma za zaščito proračuna EU pred kršitvami načela pravne države (1.4.3.).
Parlament tudi sistematično vztraja pri proračunski preglednosti in ustreznem nadzoru nad vsemi dejavnostmi in instrumenti, ki se financirajo iz proračuna Unije.
Parlament je organ za podelitev razrešnice (člen 319 PDEU), pri čemer Odbor za proračunski nadzor poskrbi za vse naloge, povezane s političnim nadzorom nad izvrševanjem proračuna (1.4.5.). Odbor vsako leto v postopku podelitve razrešnice poda sklep o tem, kako so Komisija ter druge institucije in organi uporabili sredstva iz proračuna EU. Namen postopka je preveriti, ali je bilo izvajanje proračuna v skladu z ustreznimi pravili (skladnost), vključno z načeli dobrega finančnega poslovodenja (zlasti zahtev, povezanih z uspešnostjo).
Odbor Parlamenta za proračunski nadzor organizira letna srečanja z Evropsko investicijsko banko (EIB) (1.3.15.), da preveri njene finančne dejavnosti, nato pa pripravi letno poročilo, v katerem oceni preteklo uspešnost in rezultate EIB. Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta sta se dogovorila o pripravi letnega poročila, v katerem ocenita sedanje in prihodnje ukrepe EIB. Pri tem se izmenjujeta v vlogi vodilnega odbora. Ker so finančni instrumenti lahko dragoceno orodje za povečevanje učinka sredstev EU, je Parlament poudaril, da bi se morali uporabljati pod strogimi pogoji, da se omejijo proračunska tveganja. V ta namen finančna uredba vsebuje podrobna pravila za uporabo finančnih instrumentov, za katere jamči proračun EU oziroma, ki se iz njega financirajo.
Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta sta skupaj odgovorna za nadzor mehanizma za okrevanje in odpornost, in sicer v okviru dela delovne skupine in dvomesečnih dialogov s Komisijo o okrevanju in odpornosti.
To poglavje kratkega vodnika je pripravil Oddelek Evropskega parlamenta za proračunsko podporo. Več informacij o tem je na voljo na spletiščih Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor.
Francisco Padilla Olivares