Evropski parlament v akciji
Pomembni dosežki
1999-2004

 
Evropski parlament
Reforma EU
Širitev
Deset novih držav clanic
Stališce do vprašanj
in privolitev Parlamenta
Naslednji koraki
Državljanske pravice
Pravosodje
in notranje zadeve
Zunanji odnosi
Okolje / Zašcita potrošnika
Transport /
Regionalna politika
Kmetijstvo / Ribištvo
Ekonomska
in monetarna politika
Zaposlovanje in socialna politika / Ženske pravice
Notranji trg / Industrija / Energija / Raziskave
 

EPP-ED PSE Group ELDR GUE/NGL The Greens| European Free Alliance UEN EDD/PDE

> ELDR Enlargement website


Širitev - naslednji koraki

Velikemu poku 2004, s katerim se je število držav clanic v Evropski uniji povecalo na 25, bodo sledile nadaljnje širitve. Pogajanja z Bolgarijo in Romunijo že potekajo, odlocitev o zacetku pristopnih pogajanj s Turcijo bo sprejeta decembra 2004, za clanstvo pa je zaprosila tudi Hrvaška.

Ceprav so se pristopna pogajanja z Bolgarijo in Romunijo zacela leta 1999, skoraj hkrati kot z desetimi državami, ki se bodo EU pridružile maja 2004, ti dve državi še nista dobili zelene luci za pridružitev EU. Voditelji vlad držav clanic EU so na vrhu v Kopenhagnu decembra 2002 menili, da na to še nista pripravljeni, kljub znatnemu napredku, ki sta ga dosegli. 

Bolgarija je izpolnjevala politicne kriterije, vendar bi morala še veliko storiti za okrepitev sodne oblasti, okrepitev boja proti korupciji in cezmejnemu kriminalu ter za odpravo diskriminacije romske manjšine. Z gospodarskega vidika se ni bila sposobna soociti s tržnimi silami EU. Zagotoviti bi morala preglednost postopka javnih narocil in bolj zašcititi pravice intelektualne lastnine. Izboljšati mora tudi strategijo oskrbe z energijo ter razgraditi štiri reaktorje v jedrski elektrarni Kozloduy. Še vedno ni uzakonila enakega obravnavanja moških in žensk ter sprejela strožje okoljske zakonodaje. Parlament je bil kriticen tudi do zakonske diskriminacije istospolno usmerjenih.

Romunija prav tako izpolnjuje politicne kriterije, toda korupcija ostaja perec problem. Gospodarsko država ni pripravljena na spoprijem s tržnimi silami EU. Dosegla je majhen napredek na podrocju prostega pretoka blaga in ljudi. Upravna usposobljenost za izvajanje nove okoljske zakonodaje v državi ni zadostna, njena energetska politika ni usklajena. Ceprav je Romunija mocno izboljšala mejno kontrolo in politiko priseljevanja, bo morala okrepiti zmogljivosti mejnega nadzora. Šibkost upravne strukture na mnogih pomembnih podrocjih je zaskrbljujoca. Parlament v svojih porocilih vedno znova opozarja na zlorabo in zanemarjanje otrok v romunskih državnih ustanovah, na problem otrok z ulice in trgovino z otroki, toda Romunija je že sprejela pomembne ukrepe za izboljšanje njihovega položaja. Druge težave, na katere je opozoril Parlament, so vkljucevanje manjšin, zlasti Romov, varnost v jedrski in rudarski industriji, svoboda obvešcanja in zašcita neodvisnih medijev.

Glede na predstavljeno stanje so voditelji vlad držav clanic EU decembra 2002 v Kopenhagnu sklenili, da nadaljujejo pristopna pogajanja z Bolgarijo in Romunijo ter okrepijo prizadevanja za pripravo obeh na vstop v EU, ce bo mogoce, do leta 2007. 

V svojih zadnjih porocilih o napredku Romunije in Bolgarije je Parlament cestital Bolgariji za njene dosežke ter menil, da bo država verjetno lahko zakljucila pristopna pogajanja do konca leta 2004. Kar se tice Romunije, Parlament beleži napredek na številnih podrocjih, a država se še vedno sooca z mnogimi težavami pri izpolnjevanju Kopenhagenskih kriterijev. Evropski parlament je mnenja, da se mora Romunija, ce želi postati clanica EU, temeljito spopasti s korupcijo, zagotoviti neodvisnost in pravilno delovanje sodstva, zagotoviti svobodo medijev in ukrepati proti slabemu ravnanju z ljudmi na policijskih postajah. Parlament je Romunijo tudi pozval, naj vzpostavi ucinkovit sistem zašcite otrok.

Odlocitev o zacetku pogajanj s Turcijo 2004

Ceprav je Turcija z EU sklenila pridružitveni sporazum že leta 1964 in za clanstvo zaprosila leta 1987, so jo na uradnem vrhu v Helsinkih leta 1999 le formalno priznali kot državo kandidatko in do sedaj niso sprejeli nobene odlocitve o zacetku pristopnih pogajanj. Vsa ta leta ostaja velik problem v državi spoštovanje demokracije, nacel pravne države, clovekovih pravic in pravic manjšin. Decembra 2002 so vlade držav clanic EU ugotovile, da je Turcija v zelo kratkem casu sprejela pomembne ukrepe za reformo zakonodaje ter izpolnila politicne kriterije za pristop. Pozvali so jo, naj si odlocno prizadeva za izvajanje reform. Ce bo Svet na podlagi porocila in priporocila Komisije decembra 2004 sklenil, da Turcija izpolnjuje Kopenhagenske politicne kriterije, bo EU nemudoma zacela s pristopnimi pogajanji.

Parlament je v resoluciji z dne 5. junija 2003 potrdil ta sklep. Pozdravil je napredek Turcije pri izpolnjevanju politicnih kriterijev za clanstvo v EU, toda opozoril, da pogoji za zacetek pristopnih pogajanj še niso zagotovljeni. Poslanci so poudarili potrebo po celoviti reformi države in izrazili skrb zaradi “prevelike vloge” vojske v Turciji. Ceprav politicne vrednote Evropske unije - demokracija, nacela pravne države, clovekove pravice in pravice manjšin, svoboda vesti in veroizpovedi,… - temeljijo na židovsko kršcanski kulturi in na humanizmu Evrope, jih lahko ravno tako sprejme in zagovarja država z muslimansko vecino. Z drugimi besedami, poslanci menijo, da prevladujoca vera države kandidatke ne bi smela postavljati nacelne ovire za njeno prikljucitev k EU.

Prihodnost zahodnega Balkana

S širitvama 2004 in 2007 se je zacela razprava o koncnem obsegu EU, ki še ni dobila pravega zakljucka. Na vrhu v Solunu junija 2003 so voditelji držav clanic EU jasno predstavili možnost clanstva petih držav zahodnega Balkana, Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Crne gore ter Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, v EU. Odnosi med EU in zahodnim Balkanom se bodo še naprej krepili z izkušnjami, pridobljenimi v procesu pridružitve držav srednje in vzhodne Evrope. V skladu z zahtevo Parlamenta bo sredstvom, že namenjenim temu obmocju za obdobje 2004-2006, dodanih še 200 milijonov evrov. Poslanci so poudarili, da je prišel trenutek, ko je treba od zagotavljanja varnosti preiti k pospeševanju socialnega in ekonomskega razvoja. V nasprotnem primeru bi lahko države zahodnega Balkana zdrsnile v trajno revšcino in ponovno postale krizno žarišce. Hrvaška je za clanstvo zaprosila februarja 2003 in pred kratkim prejela pozitivno oceno Komisije. Makedonija je prošnjo za clanstvo vložila marca 2004.



  
Porocevalci:
  
Bolgarija: Geoffrey Van Orden (EPP-ED, UK)
Romunija: Baroness Nicholson of Winterbourne (ELDR, UK)
Turcija: Arie Oostlander (EPP-ED, NL)
  
Uradni list - sklepne listine:
  
Bolgarija
Romunija
Turcija (besedilo, ki ga je sprejel Evropski parlament)
Evropski svet - Thessaloniki

 

 

 
  Publishing deadline: 2 April 2004