Evropski parlament v akciji
Pomembni dosežki
1999-2004

 
Evropski parlament
Reforma EU
Širitev
Deset novih držav clanic
Stališce do vprašanj
in privolitev Parlamenta
Naslednji koraki
Državljanske pravice
Pravosodje
in notranje zadeve
Zunanji odnosi
Okolje / Zaščita potrošnika
Transport /
Regionalna politika
Kmetijstvo / Ribištvo
Ekonomska
in monetarna politika
Zaposlovanje in socialna politika / Ženske pravice
Notranji trg / Industrija / Energija / Raziskave
 

EPP-ED PSE Group ELDR GUE/NGL The Greens| European Free Alliance UEN EDD/PDE

> Bulgaria and Romania
> Background documents
> Resolution on Romania


Širitev - naslednji koraki

Velikemu poku 2004, s katerim se je število držav članic v Evropski uniji povečalo na 25, bodo sledile nadaljnje širitve. Pogajanja z Bolgarijo in Romunijo že potekajo, odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo bo sprejeta decembra 2004, za članstvo pa je zaprosila tudi Hrvaška.

Čeprav so se pristopna pogajanja z Bolgarijo in Romunijo začela leta 1999, skoraj hkrati kot z desetimi državami, ki se bodo EU pridružile maja 2004, ti dve državi še nista dobili zelene luči za pridružitev EU. Voditelji vlad držav članic EU so na vrhu v Kopenhagnu decembra 2002 menili, da na to še nista pripravljeni, kljub znatnemu napredku, ki sta ga dosegli. 

Bolgarija je izpolnjevala politične kriterije, vendar bi morala še veliko storiti za okrepitev sodne oblasti, okrepitev boja proti korupciji in čezmejnemu kriminalu ter za odpravo diskriminacije romske manjšine. Z gospodarskega vidika se ni bila sposobna soočiti s tržnimi silami EU. Zagotoviti bi morala preglednost postopka javnih naročil in bolj zaščititi pravice intelektualne lastnine. Izboljšati mora tudi strategijo oskrbe z energijo ter razgraditi štiri reaktorje v jedrski elektrarni Kozloduy. Še vedno ni uzakonila enakega obravnavanja moških in žensk ter sprejela strožje okoljske zakonodaje. Parlament je bil kritičen tudi do zakonske diskriminacije istospolno usmerjenih.

Romunija prav tako izpolnjuje politične kriterije, toda korupcija ostaja pereč problem. Gospodarsko država ni pripravljena na spoprijem s tržnimi silami EU. Dosegla je majhen napredek na področju prostega pretoka blaga in ljudi. Upravna usposobljenost za izvajanje nove okoljske zakonodaje v državi ni zadostna, njena energetska politika ni usklajena. Čeprav je Romunija močno izboljšala mejno kontrolo in politiko priseljevanja, bo morala okrepiti zmogljivosti mejnega nadzora. Šibkost upravne strukture na mnogih pomembnih področjih je zaskrbljujoča. Parlament v svojih poročilih vedno znova opozarja na zlorabo in zanemarjanje otrok v romunskih državnih ustanovah, na problem otrok z ulice in trgovino z otroki, toda Romunija je že sprejela pomembne ukrepe za izboljšanje njihovega položaja. Druge težave, na katere je opozoril Parlament, so vključevanje manjšin, zlasti Romov, varnost v jedrski in rudarski industriji, svoboda obveščanja in zaščita neodvisnih medijev.

Glede na predstavljeno stanje so voditelji vlad držav članic EU decembra 2002 v Kopenhagnu sklenili, da nadaljujejo pristopna pogajanja z Bolgarijo in Romunijo ter okrepijo prizadevanja za pripravo obeh na vstop v EU, če bo mogoče, do leta 2007. 

V svojih zadnjih poročilih o napredku Romunije in Bolgarije je Parlament čestital Bolgariji za njene dosežke ter menil, da bo država verjetno lahko zaključila pristopna pogajanja do konca leta 2004. Kar se tiče Romunije, Parlament beleži napredek na številnih področjih, a država se še vedno sooča z mnogimi težavami pri izpolnjevanju Kopenhagenskih kriterijev. Evropski parlament je mnenja, da se mora Romunija, če želi postati članica EU, temeljito spopasti s korupcijo, zagotoviti neodvisnost in pravilno delovanje sodstva, zagotoviti svobodo medijev in ukrepati proti slabemu ravnanju z ljudmi na policijskih postajah. Parlament je Romunijo tudi pozval, naj vzpostavi učinkovit sistem zaščite otrok.

Odločitev o začetku pogajanj s Turčijo 2004

Čeprav je Turčija z EU sklenila pridružitveni sporazum že leta 1964 in za članstvo zaprosila leta 1987, so jo na uradnem vrhu v Helsinkih leta 1999 le formalno priznali kot državo kandidatko in do sedaj niso sprejeli nobene odločitve o začetku pristopnih pogajanj. Vsa ta leta ostaja velik problem v državi spoštovanje demokracije, načel pravne države, človekovih pravic in pravic manjšin. Decembra 2002 so vlade držav članic EU ugotovile, da je Turčija v zelo kratkem času sprejela pomembne ukrepe za reformo zakonodaje ter izpolnila politične kriterije za pristop. Pozvali so jo, naj si odločno prizadeva za izvajanje reform. Če bo Svet na podlagi poročila in priporočila Komisije decembra 2004 sklenil, da Turčija izpolnjuje Kopenhagenske politične kriterije, bo EU nemudoma začela s pristopnimi pogajanji.

Parlament je v resoluciji z dne 5. junija 2003 potrdil ta sklep. Pozdravil je napredek Turčije pri izpolnjevanju političnih kriterijev za članstvo v EU, toda opozoril, da pogoji za začetek pristopnih pogajanj še niso zagotovljeni. Poslanci so poudarili potrebo po celoviti reformi države in izrazili skrb zaradi “prevelike vloge” vojske v Turčiji. Čeprav politične vrednote Evropske unije - demokracija, načela pravne države, človekove pravice in pravice manjšin, svoboda vesti in veroizpovedi,… - temeljijo na židovsko krščanski kulturi in na humanizmu Evrope, jih lahko ravno tako sprejme in zagovarja država z muslimansko večino. Z drugimi besedami, poslanci menijo, da prevladujoča vera države kandidatke ne bi smela postavljati načelne ovire za njeno priključitev k EU.

Prihodnost zahodnega Balkana

S širitvama 2004 in 2007 se je začela razprava o končnem obsegu EU, ki še ni dobila pravega zaključka. Na vrhu v Solunu junija 2003 so voditelji držav članic EU jasno predstavili možnost članstva petih držav zahodnega Balkana, Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Črne gore ter Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, v EU. Odnosi med EU in zahodnim Balkanom se bodo še naprej krepili z izkušnjami, pridobljenimi v procesu pridružitve držav srednje in vzhodne Evrope. V skladu z zahtevo Parlamenta bo sredstvom, že namenjenim temu območju za obdobje 2004-2006, dodanih še 200 milijonov evrov. Poslanci so poudarili, da je prišel trenutek, ko je treba od zagotavljanja varnosti preiti k pospeševanju socialnega in ekonomskega razvoja. V nasprotnem primeru bi lahko države zahodnega Balkana zdrsnile v trajno revščino in ponovno postale krizno žarišče. Hrvaška je za članstvo zaprosila februarja 2003 in pred kratkim prejela pozitivno oceno Komisije. Makedonija je prošnjo za članstvo vložila marca 2004.



  
Porocevalci:
  
Bolgarija: Geoffrey Van Orden (EPP-ED, UK)
Romunija: Baroness Nicholson of Winterbourne (ELDR, UK)
Turcija: Arie Oostlander (EPP-ED, NL)
  
Uradni list - sklepne listine:
  
Bolgarija
Romunija
Turcija (besedilo, ki ga je sprejel Evropski parlament)
Evropski svet - Thessaloniki

 

 

 
  Publishing deadline: 2 April 2004