Jezikovna politika
V tem poglavju kratkega vodnika je pojasnjeno, kako se večjezičnost, ki je temeljna vrednota Evropske unije, podpira s študijem v tujini, medkulturnimi izmenjavami in učenjem jezikov. Opisana je podpora, ki jo Unija namenja književnemu in avdiovizualnemu sektorju pri razširjanju del v vseh jezikih Unije in manjšinskih jezikih. Poglavje se zaključi s predstavitvijo vloge Evropskega parlamenta pri izvajanju jezikovne politike.
Pravna podlaga
- Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa, da Unija „spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost“.
- V členu 165(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je poudarjeno, da je eden od ciljev dejavnosti Unije tudi razvijanje evropske razsežnosti v izobraževanju, zlasti s poučevanjem in razširjanjem jezikov držav članic, pri čemer je treba v celoti upoštevati kulturno in jezikovno raznolikost.
- Člena 21 in 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prepovedujeta diskriminacijo na podlagi jezika in Unijo zavezujeta k spoštovanju jezikovne raznolikosti.
- Prva uredba Evropske gospodarske skupnosti iz leta 1958, v kateri so določeni jeziki, ki so se uporabljali v nekdanji Evropski gospodarski skupnosti, je bila s pristopom vsake nove države članice k Evropski uniji spremenjena, tako da skupaj s členom 55(1) PEU določa 24 uradnih jezikov Unije. V skladu s temi določbami in na podlagi člena 24 PDEU ima vsak državljan Unije pravico pisati vsaki instituciji ali organu Unije v enem od teh jezikov in prejeti odgovor v istem jeziku.
Cilji
Slogan Evropske unije je „Združena v raznolikosti“, zato je jezikovna raznolikost temeljna vrednota in realnost življenja v njej.
Namen jezikovne politike Evropske unije je spodbujati spoštovanje jezikovne raznolikosti v vseh državah članicah in gojiti medkulturni dialog v Uniji. Evropska unija podpira učenje tujih jezikov kot osnovno usposobljenost, ki omogoča dostop do izobraževanja in zaposlitvenih možnosti. Pomemben cilj evropskega izobraževalnega prostora, v katerem nacionalni sistemi izobraževanja in usposabljanja v Uniji sodelujejo, da bi postali močnejši in bolj vključujoči, je izboljšati poučevanje jezikov, da bi postalo običajno za državljane Unije, da poleg svojega maternega jezika govorijo še dva jezika (glej sporočilo o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture). Evropska unija si tudi prizadeva zaščititi manjšinske jezike na podlagi Evropske listine Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih.
Cilj programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021–2027 je varovati, razvijati in spodbujati evropsko kulturno, jezikovno raznolikost in dediščino. Program AgoraEU (2028–2034), ki naj bi nasledil program Ustvarjalna Evropa, ohranja ta splošni cilj. V novem sklopu Media+ v okviru programa AgoraEU je predvidena tudi podpora večjezičnim avdiovizualnim vsebinam.
Dosežki
A. Razvoj politik in podpora raziskovalnim projektom na področju jezikov
1. Podpora učenju jezikov
Svet Evropske unije je 22. maja 2019 sprejel priporočilo o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov. V njem poziva države članice, naj okrepijo učenje jezikov v obveznem izobraževanju, zlasti tako, da več učiteljem jezikov zagotovijo možnost učenja in poučevanja v tujini. Spodbuja tudi uporabo inovativnih metod poučevanja, podprtih z digitalnimi orodji, kot je evropska platforma za šolsko izobraževanje, dom projekta eTwinning. eTwinning je brezplačna spletna skupnost za pedagoško osebje po vsej Evropi, ki jim omogoča sodelovanje pri projektih, izmenjavo zamisli in poklicni razvoj.
2. Standardni kazalniki jezikovne kompetence
Evropska unija spodbuja tudi uporabo skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike: To orodje je bilo zasnovano kot pregledna, skladna in celovita podlaga za pripravo jezikovnih učbenikov in smernic za učne načrte, oblikovanje učnega gradiva za učitelje in učence ter ocenjevanje kompetenc tujih jezikov. Uporablja se po vsej Evropi in tudi drugod po svetu.
3. Sodelovanje z raziskovalnimi središči za jezike
Evropska unija tesno sodeluje z dvema raziskovalnima središčema za jezike, in sicer Evropskim centrom za sodobne jezike Sveta Evrope (ECML) in Evropskim raziskovalnim centrom za večjezičnost in učenje jezikov (Mercator). Evropski center za sodobne jezike Sveta Evrope spodbuja odličnost in inovacije pri poučevanju jezikov. Njegov glavni cilj je pomagati državam članicam pri izvajanju učinkovitih politik za poučevanje jezikov z izmenjavami dobrih praks ter omrežji in raziskovalnimi projekti, povezanih s temi programi. Evropska unija sofinancira projekte Evropskega centra za sodobne jezike, da bi spodbujali jezikovno vključevanje otrok iz migrantskih družin ter določili merila kakovosti in primerljivosti jezikovnih testov ter njihovega ocenjevanja. Evropski raziskovalni center za večjezičnost in učenje jezikov pa se osredotoča predvsem na regionalne in manjšinske jezike v Evropi ter si prizadeva za preučevanje, popisovanje, širjenje in uporabo znanja na področju učenja jezikov v šoli, doma in prek kulturnega udejstvovanja.
4. Evropski magisterij iz prevajalstva
Evropski magisterij iz prevajalstva je znak kakovosti za univerzitetne prevajalske programe, ki izpolnjujejo dogovorjene poklicne standarde in se odzivajo na tržne zahteve. Njegov glavni cilj je izboljšati usposabljanje prevajalcev in spodbujati visoko usposobljene ljudi, naj izberejo poklicno pot prevajalca v Uniji.
B. Akcijski programi
1. Program Erasmus+
Erasmus+ je program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport. Njegova posebna cilja sta tudi učenje jezikov in jezikovna raznolikost. Spletna jezikovna pomoč Erasmus+ je na voljo udeležencem, ki za en semester odhajajo na študij v tujino, da bi jim ponudili pomoč pri učenju jezika države gostiteljice. Program Erasmus+ spodbuja tudi sodelovanje med pedagoškimi delavci za inovacije in izmenjavo dobrih praks. Financira projekte za podporo poučevanju in učenju znakovnih jezikov ter za ozaveščanje o jezikovni raznolikosti in zaščito manjšinskih jezikov.
2. Program Ustvarjalna Evropa
Program Ustvarjalna Evropa v okviru podprograma Kultura zagotavlja podporo za prevajanje knjig in rokopisov. Nagrada Evropske unije za književnost, ki se sofinancira iz programa, na primer nagrajuje nove pisateljice in pisatelje ter zagotavlja prevajalsko podporo za razširjanje njihovih del po Evropi.
3. Evropski dan jezikov
Evropski dan jezikov je bil prvič obeležen leta 2001. Proslava je bila tako uspešna, da sta se Evropska unija in Svet Evrope odločila, da se bo evropski dan jezikov obeleževal vsako leto 26. septembra z vrsto prireditev, ki spodbujajo učenje jezikov po Evropi.
4. Evropsko jezikovno priznanje
Komisija od leta 1998 podeljuje evropsko jezikovno priznanje za nove pobude na področju poučevanja in učenja jezikov. S tem podpira šole, univerze, centre za usposabljanje in druge organizacije na vseh ravneh izobraževanja, od zgodnjega otroštva do visoke starosti, v vseh partnerskih državah programa Erasmus+.
Za nagrado se lahko potegujejo tudi lokalne in regionalne oblasti, delodajalci, združenja in posamezniki, ki so izjemno prispevali k poučevanju in učenju jezikov. Zmagovalci pridobijo priznanje in prepoznavnost na nacionalni in evropski ravni.
5. Projekt Juvenes Translatores
Komisija vsako leto podeli nagrado Juvenes Translatores za najboljši prevod 17-letnega dijaka iz vsake države članice. Jezik izvirnika in prevoda je lahko kateri koli uradni jezik Evropske unije.
6. eTranslation
Orodje eTranslation Evropske komisije je storitev strojnega prevajanja, ki jo je razvil Generalni direktorat za prevajanje za lažje večjezično komuniciranje po vsej EU. Institucijam EU, javnim upravam ter malim in srednjim podjetjem pomaga pri prevajanju besedil in dokumentov med vsemi uradnimi jeziki EU ter islandščino, norveščino in ruščino. Z eTranslation so opremljena tudi večjezična spletišča EU, kar izboljšuje dostop do informacij, kadar te še niso bile uradno prevedene. Storitev prispeva k spodbujanju jezikovne raznolikosti in enakega dostopa do informacij Evropske unije.
Vloga Evropskega parlamenta
A. Jezikovna raznolikost
Parlament je v svoji komunikacijski strategiji sprejel politiko večjezičnosti, da bi vsem jezikom EU pripisal enak pomen. Večina parlamentarnih dokumentov se prevede v vse uradne jezike Unije in vsak poslanec Evropskega parlamenta prosto izbira, v katerem jeziku bo govoril. Tudi obiski Hiše evropske zgodovine in Parlamentariuma, tj. centra za obiskovalce Parlamenta, so na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije.
Parlament spodbuja tudi jezikovno in kulturno raznolikost. Nagrada LUX – evropska filmska nagrada občinstva, ki jo skupaj organizirata Evropski parlament in Evropska filmska akademija, se podeljuje izjemnim evropskim filmom. Filmi se podnaslovijo v vse uradne jezike EU, da bi bili dostopni širšemu občinstvu.
Parlament je 19. maja 2021 sprejel resolucijo o umetni inteligenci v izobraževanju, kulturi in avdiovizualnem sektorju. Resolucija je pomembna za jezikovno politiko, saj po eni strani poudarja tveganja in izzive, ki jih umetna inteligenca predstavlja za jezikovno raznolikost, po drugi strani pa njen potencial za spodbujanje večjezičnosti, na primer s samodejnim podnaslavljanjem in sinhronizacijo.
Parlament je v resoluciji z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru: skupni celostni pristop izpostavil pomen učenja tujih jezikov. Poudaril je, da morajo države članice podpirati učenje jezikov na vseh ravneh, zlasti v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. To je v skladu s ciljem Sveta Evrope o večjezičnosti, katerega namen je doseči, da bodo državljani Unije znali vsaj dva druga uradna jezika Unije do konca nižje srednje šole. V resoluciji je pozval Komisijo, naj razvije orodja, ki bodo olajšala izvajanje priporočila Sveta o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov, ter spremlja napredek pri tem in zagotovi finančno pomoč, zlasti šolam, ki poučujejo materne jezike tistih državljanov Unije, ki živijo v drugih državah članicah. Države članice pa je pozval, naj zberejo primerljive podatke o učenju jezikov.
Parlament je v resoluciji z dne 9. maja 2023 o izvajanju revidirane Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah poudaril, kako pomembno je, da se omogočijo sinhronizacija, podnapisi in zvočni opisi v vseh jezikih ozemlja, kjer se avdiovizualna medijska storitev zagotavlja. Zahteval je, da se okrepijo prizadevanja za razširjanje evropskih del, ki predstavljajo celoten nabor evropske jezikovne raznolikosti, ne le v uradnih, temveč tudi v regionalnih in manjšinskih jezikih.
Komisija je 16. julija 2025 predlagala nov program Erasmus+ za obdobje 2028–2034 in naslednika programa Ustvarjalna Evropa v okviru proračuna EU za obdobje 2028–2034, ki ga je poimenovala AgoraEU. Parlament in Svet bosta pri obeh programih delovala kot sozakonodajalca.
B. Podpora manjšinskim jezikom
Parlament je v resoluciji z dne 17. decembra 2020 o evropski državljanski pobudi Zaščita manjšin – milijon podpisov za raznolikost Evrope izrazil podporo tej pobudi, ki si prizadeva izboljšati zaščito jezikovnih manjšin.
V resoluciji z dne 22. novembra 2023 o predlogih Evropskega parlamenta za spremembo Pogodb je pozval k večji zaščiti regionalnih in manjšinskih jezikov ter k njihovi vključitvi v prihodnje revizije Pogodb EU.
C. Konferenca o prihodnosti Evrope
Konferenca o prihodnosti Evrope je maja 2022 sprejela poročilo o končnem izidu. V njem je plenarna skupščina v 48. predlogu o kulturi in izmenjavah navedla, da bi morala Evropska unija že od mladih nog spodbujati večjezičnost, ki je most do drugih kultur. Poudarila je, da manjšinski in regionalni jeziki potrebujejo še dodatno zaščito, pri čemer je treba upoštevati konvencijo Sveta Evrope o manjšinskih jezikih in Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin.
V predlogu je navedeno, da bi morala Unija razmisliti o ustanovitvi namenskega organa za spodbujanje jezikovne raznolikosti na evropski ravni. Določa tudi, da morajo otroci doseči visoko usposobljenost v jeziku Unije, ki ni njihov materni jezik, začenši z osnovno šolo, krepi evropsko kohezijo s spodbujanjem državljanov k učenju sosednjih jezikov v obmejnih regijah ter spodbuja znanje angleščine za izboljšanje komunikacije med državljani in državljankami.
To poglavje kratkega vodnika je pripravil tematski sektor Evropskega parlamenta za državljane, enakost in kulturo. Za več informacij obiščite spletišče Odbora za kulturo in izobraževanje.
Anastasia MITRONATSIOU / Denise CHIRCOP