Izvrševanje proračuna

V tem informativnem pregledu je pojasnjeno, kako se izvršuje proračun EU, vključno z veljavnimi pravili in načeli, različnimi metodami izvrševanja ter sistemi spremljanja in nadzora za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja. V njem je opisana tudi vloga Evropskega parlamenta pri soodločanju o letnem proračunu, nadzoru izvrševanja in zagotavljanju odgovornosti Komisije v okviru letnih postopkov razrešnice.

Pravna podlaga

  • Členi 290, 291, 317, 319, 321, 322 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člen 179 Pogodbe o Euratomu;
  • finančna uredba, tj. Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije;
  • Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev.
  • Cilji

    Splošni cilj je zagotoviti ustrezno porabo javnih sredstev, v skladu z načeli skladnosti in smotrnosti, ter ob spoštovanju vrednot Evropske unije. Konkretneje to vključuje: (1) spoštovanje finančne uredbe in Pogodb; (2) dobro finančno poslovodenje (gospodarnost, učinkovitost, uspešnost); (3) zaščito finančnih interesov EU; (4) odgovornost do Parlamenta in državljanov.

    Postopki

    A. Izvedbena pravila

    Za izvrševanje prihodkov in odhodkov proračuna je odgovorna Komisija v sodelovanju z državami članicami, pri tem pa jo politično nadzoruje Evropski parlament.

    Izvrševanje proračuna se nanaša na dva glavna elementa, in sicer na obveznosti in plačila, ki jim sledijo. Odobritve za prevzem obveznosti so sredstva, namenjena projektom, za katere se EU strinja, da jih bo financirala. Odobritve plačil so dejanska sredstva, izplačana za tekoče in pretekle obveznosti.

    Izvrševanje proračuna poteka v mejah sredstev, odobrenih v večletnem finančnem okviru (glej 1.4.3.), ter se izvaja v skladu s pogodbama o EU in določbami finančne uredbe. Finančna uredba je horizontalne narave in se uporablja za vsa področja odhodkov in prihodkov. Dodatna pravila glede izvajanja proračuna je mogoče najti v sektorskih uredbah, ki zadevajo določene politike EU.

    Dobro finančno poslovodenje je ključno vodilno načelo[1], ki ga opredeljujejo naslednja tri načela:

    • gospodarnost, tj. najboljša cena,
    • učinkovitost, tj. najboljše razmerje med uporabo virov in doseganjem ciljev,
    • uspešnost, tj. doseganje ciljev.
    • V skladu s temi načeli mora biti izvrševanje smotrno.

      Poleg tega je treba skrbeti za spoštovanje vrednot EU in Listine EU o temeljnih pravicah, pa tudi za zaščito finančnih interesov EU (več o prihodkih EU glej 1.4.1.).

      B. Načini izvrševanja

      Komisija lahko proračun izvršuje na naslednje načine[2]:

      • neposredno prek svojih oddelkov ali izvajalskih agencij (neposredno upravljanje),
      • skupaj z državami članicami (deljeno upravljanje),
      • posredno, tako da naloge zaupa drugim organom in subjektom, na primer tretjim državam ali mednarodnim organizacijam (posredno upravljanje).
      • V praksi se približno 70 % proračuna izvrši z deljenim upravljanjem, tako da države članice dodeljujejo sredstva in upravljajo odhodke, približno 20 % z neposrednim upravljanjem Komisije ali njenih izvajalskih agencij, preostalih 10 % pa s posrednim upravljanjem[3].

        Druge institucije EU so odgovorne za izvrševanje svojih oddelkov proračuna (več o odhodkih EU glej 1.4.2.).

        C. Kako poteka nadzor nad izvrševanjem?

        Za vse načine izvrševanja se izvajajo notranje kontrole. Pri teh kontrolah se oceni, ali se spoštujejo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Drug pomemben vidik je preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, ki vključujejo goljufije, korupcijo, nasprotja interesov in dvojno financiranje[4]. Proračun se izvršuje v skladu z zakonodajo EU o javnih naročilih (material, dela in storitve) (glej 2.1.10.).

        Računovodska pravila Komisije temeljijo na mednarodnih računovodskih standardih za javni sektor, ki jih je določila Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov (IFAC). V pripravi so tudi računovodski standardi EU za javni sektor, da bi uskladili računovodstvo v javnem sektorju v celotni EU.

        Sistem finančne preglednosti ponuja informacije o upravičencih do sredstev, ki jih neposredno upravlja Komisija, po drugi strani pa mora vsaka država članica objaviti podatke o upravičencih skladov, ki jih upravlja v okviru deljenega upravljanja. Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) ščiti finančne interese EU, tako da omogoča zgodnje odkrivanje nezanesljivih oseb in subjektov, ki zaprosijo za sredstva EU ali so sklenili pravne obveznosti s Komisijo ali drugimi institucijami. EDES določa možnost izključitve nezanesljivih oseb in subjektov iz postopkov ter naložitev denarnih kazni tem osebam in subjektom.

        Evropsko računsko sodišče (glej 1.3.12.) pregleduje izvrševanje proračuna, saj je njegova naloga revidiranje vseh proračunskih transakcij EU. Države članice so za nepravilno izvrševanje proračuna kaznovane. V takih primerih se izguba prihodkov proračuna EU pokrije z zahtevki za vračilo sredstev, ki so jih nacionalne vlade izplačale neupravičeno.

        Vloga Evropskega parlamenta

        Evropski parlament ima ključno vlogo pri zagotavljanju institucionalnega ravnovesja EU. Kar zadeva proračunske pristojnosti:

        • je Parlament ena od dveh vej proračunskega organa, ki enakopravno s Svetom sprejema odločitve o letnem proračunu;
        • je Parlament edini organ za podelitev razrešnice, s čimer nadzoruje izvrševanje proračuna.
        • Poleg tega lahko Parlament vpliva na izvrševanje proračuna s svojimi zakonodajnimi in nezakonodajnimi dejavnostmi, na primer s poročili in resolucijami ali z vprašanji Komisiji za ustni ali pisni odgovor.

          A. Proračunski postopek

          Parlament skupaj s Svetom sprejme letni proračun EU (več o proračunskem postopku glej 1.2.5.), tj. dodeli sredstva v okviru parametrov večletnega finančnega okvira. Med proračunskimi pogajanji lahko Parlament predlaga, da se sredstva uvrstijo v rezervo, zlasti če dvomi o upravičenosti odhodkov ali zmožnosti Komisije za njihovo izvrševanje. Sredstva v rezervi se ne uporabijo, dokler niso izpolnjeni vnaprej določeni pogoji.

          Ko je proračun sprejet, ga je mogoče med izvrševanjem še vedno spremeniti s predlogi spremembe proračuna in prerazporeditvami na podlagi sklepov, ki jih odobrita Parlament in Svet. Ne glede na to ima pri izvrševanju vodilno vlogo Komisija, saj sprejema delovne programe in sklepe o financiranju ter izvaja samostojne prerazporeditve (tj. prerazporeditve, ki jih ne odobrita Parlament in Svet), kadar zakonodaja, vključno s finančno uredbo, to omogoča[5].

          Medinstitucionalni sporazum o proračunu predvideva proračunsko sodelovanje med Komisijo, Svetom in Parlamentom. Organizirajo se redna medinstitucionalna srečanja za oceno izvrševanja proračuna, zlasti plačil, da se zagotovi nemoteno izvajanje programov EU in izpolnjevanje vseh finančnih obveznosti[6].

          B. Postopek razrešnice

          Postopek razrešnice (več o proračunskem nadzoru glej 1.4.5.) Parlamentu omogoča, da naknadno oceni porabo EU na podlagi letnega poročila Evropskega računskega sodišča, ki ocenjuje zanesljivost, zakonitost in pravilnost odhodkov in prihodkov EU.

          Razrešnica je sklep, v katerem Parlament predstavi svoje ugotovitve o tem, kako so Komisija ter druge institucije in organi EU izvrševali proračun EU. Parlament lahko sprejme tudi resolucijo o razrešnici, v kateri postavi zahteve in da priporočila za izvrševanje, na primer zahteva postopkovne spremembe.

          Ta postopek parlamentarnega nadzora nad izvrševanjem proračuna prispeva k spoštovanju zahtev pravnega in regulativnega okvira ter dobremu finančnemu poslovodenju.

          Komisija se z novimi instrumenti financiranja, kot je mehanizem za okrevanje in odpornost, ki državam članicam zagotavlja nepovratna sredstva in posojila za okrevanje po pandemiji in strukturne reforme, vse bolj oddaljuje od tradicionalnega povračila stroškov in gre v smeri pogojevanja plačil z doseganjem mejnikov in ciljev. Parlament je v resoluciji z dne 18. junija 2025 o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost poudaril, da je treba odpraviti pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru, in opozoril, da zaradi pomanjkanja podatkov ni mogoče preveriti, ali je bilo načelo dobrega finančnega poslovodenja spoštovano, kar ovira nadzor, preglednost in demokratično odgovornost.

          Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje po letu 2027 uvaja znatne spremembe izvedbenih mehanizmov s prehodom na izvajanje, ki temelji na smotrnosti, večjo prožnostjo in večjim deležem nenačrtovanih odhodkov, da se omogoči hitro odzivanje na krize. Ključna sprememba je uvedba pristopa „en nacionalni načrt na državo članico“ v predlogu Komisije za Evropski sklad za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost za obdobje 2028–2034, ki temelji na modelu mehanizma za okrevanje in odpornost, skupaj s predlagano uredbo o okviru smotrnosti, ki vzpostavlja poenostavljen in enoten okvir za spremljanje smotrnosti proračuna EU. Načrti za nacionalna in regionalna partnerstva bi združili več programov deljenega upravljanja, vključno s kohezijo, kmetijstvom in migracijami.

          Parlament je v resoluciji z dne 7. maja 2025 o prenovljenem dolgoročnem proračunu Unije v spreminjajočem se svetu poudaril, da nacionalni načrti ne morejo biti podlaga za porabo v okviru deljenega upravljanja po letu 2027 in da je treba pri zasnovi porabe v okviru deljenega upravljanja v naslednjem večletnem finančnem okviru v celoti zaščititi vlogo Parlamenta kot zakonodajalca in proračunskega organa ter zagotoviti sodelovanje regionalnih in lokalnih organov.

          To poglavje kratkega vodnika je pripravil oddelek Evropskega parlamenta za proračunsko podporo v Generalnem direktoratu za proračunske zadeve. Več informacij o tem je na voljo na spletiščih Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor.

           

          [1]Člen 33 finančne uredbe.
          [2]Člen 62 finančne uredbe.
          [4]Člen 36 finančne uredbe.
          [5]Člena 30 in 31 finančne uredbe.
          [6]Del G Priloge I k Medinstitucionalnemu sporazumu.

          Anda-Diana GHIRAN-MERVEILLE