V tem poglavju kratkega vodnika so pojasnjeni odnosi Evropske unije z državami Srednje Azije, ki je strateško vse pomembnejša regija. Poglavje obravnava politične in gospodarske razmere ter razmere na področju človekovih pravic v posameznih srednjeazijskih državah in opisuje, kako EU sodeluje s posameznimi državami in regijo kot celoto. V njem je opisano tudi, kako Parlament prispeva k ukrepom EU v regiji.

Pravna podlaga

  • Pogodba o Evropski uniji: naslov V zajema zunanje delovanje EU, in sicer njene odnose z državami, ki niso članice EU.
  • Pogodba o delovanju Evropske unije: člena 206 in 207 se nanašata na trgovino, členi od 216 do 219 pa na mednarodne sporazume.
  • Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju: EU je s srednjeazijskimi državami podpisala sporazume, ki urejajo njene dvostranske odnose z njimi:
    • sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju s Kazahstanom, ki je začel v celoti veljati 1. marca 2020;
    • okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju s Kirgizistanom, ki je bil podpisan junija 2024;
    • okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Uzbekistanom, ki je bil podpisan oktobra 2025;
    • začasni sporazum o trgovini s Turkmenistanom, ki je začel veljati avgusta 2010;
    • sporazum o partnerstvu in sodelovanju s Tadžikistanom, ki je začel veljati leta 2010 in ga bo kmalu nadomestil okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju;
    • sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Mongolijo, ki je začel veljati novembra 2017.
    • Srednjeazijske države ter odnosi EU s Srednjo Azijo

      Srednja Azija je most, ki prostrano azijsko celino povezuje z Evropo. Evropska unija priznava, da je ta regija strateškega pomena z vidika trgovinskih poti in poti oskrbe z energijo, pa tudi z vidika virov, kot so plin, nafta in minerali (zlasti zlato, uran in vse vrste redkih zemelj). Leta 2019 je EU svojo strategijo za Srednjo Azijo posodobila s poudarkom na odpornosti (na področjih, kot so človekove pravice, varnost meja in okolje), blaginji (z močnim poudarkom na povezljivosti) in regionalnem sodelovanju.

      Odnosi med srednjeazijskimi državami so bili zaradi sporov glede meja in virov dolga leta na splošno precej slabi, kar pa se je hitro spremenilo leta 2016 po spremembi vodstva v Uzbekistanu, s čimer so se odprle nove možnosti za regionalno sodelovanje.

      Redni vrhi srednjeazijskih voditeljev so temelj regionalne diplomacije. Prvi vrh voditeljev Srednje Azije o regionalnem sodelovanju je potekal marca 2018 v Astani, sedmo posvetovalno srečanje voditeljev držav Srednje Azije pa novembra 2025 v Taškentu. Energija iz obnovljivih virov, prometna povezljivost in gospodarjenje z vodo ostajajo pomembna področja regionalnega sodelovanja. Regionalno gospodarstvo se zaradi ruske invazije na Ukrajino, vojne v Perzijskem zalivu, svetovne inflacije in vse višjih cen surovin trenutno spoprijema z negotovostjo.

      Obseg odnosov EU s posameznimi srednjeazijskimi državami je vezan na njihovo pripravljenost, da izvajajo reforme in krepijo demokracijo, človekove pravice, pravno državo in neodvisnost sodstva. Poleg tega morajo biti pripravljene modernizirati in diverzificirati svoja gospodarstva, tudi tako, da podpirajo zasebni sektor ter mala in srednja podjetja. Svet je junija 2019 potrdil strategijo EU za Srednjo Azijo. Unija je dvostranske vezi s srednjeazijskimi državami poglobila tako, da je z njimi izpogajala okrepljene sporazume o partnerstvu in sodelovanju.

      Vse države Srednje Azije vodijo večplastno zunanjo politiko, s katero skušajo najti ravnotežje v odnosih zlasti z Rusijo, Kitajsko, EU in ZDA. Prav tako so za to regijo pomembni odnosi s Turčijo in Iranom. Turkmenistan je sicer večinoma zaprt za zunanji svet in njegov status trajne nevtralnosti je priznala celo OZN. Potem ko so avgusta 2021 oblast v Afganistanu prevzeli talibani, so tamkajšnje razmere postale ne le globalni problem, temveč tudi glavni razlog za skrb srednjeazijskih vlad. Celotna srednjeazijska regija je postala ključnega pomena z vidika obvladovanja verskega ekstremizma in terorističnih mrež, skupaj s trgovino s prepovedanimi drogami znotraj njenih meja.

      Zaradi humanitarne krize v Afganistanu so številni afganistanski begunci pobegnili v Srednjo Azijo. So glavni prejemniki dodatne podpore EU, do katere so upravičeni prek dvostranskih in regionalnih programov v okviru večletnega okvirnega programa za obdobje 2021–2027.

      Razmere v Afganistanu so pokazale, kako pomembna je Srednja Azija za varnost in stabilnost. Januarja 2022 so v Kazahstanu izbruhnili nemiri, ki so se končali po tem, ko je Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti tja napotila vojake pod ruskim vodstvom, spopadi na mejah med državami Srednje Azije pa kažejo, da v tej regiji, ki je tradicionalno pod vplivom Moskve, obstaja tveganje nestabilnosti. Rusija ostaja ključna za zagotavljanje varnosti, pri čemer ima vojaške objekte v treh srednjeazijskih državah, nadzoruje dve tretjini uvoza orožja v regijo in podpira vlade v regiji. Vendar se njen vpliv v Srednji Aziji zaradi njene invazije na Ukrajino in koncentracije vojakov na fronti zdaj zmanjšuje. Srednjeazijske države so zato lahko postale bolj neodvisne regionalne akterke, hkrati pa so se jim odprle nove poti za partnerstvo in sodelovanje z Unijo na področjih, kot so energija, surovine in povezljivost.

      Sploh prvi vrh EU-Srednja Azija je potekal 3. in 4. aprila 2025 v Samarkandu v Uzbekistanu. Udeležili so se ga predsednik Evropskega sveta António Costa, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter voditelji Uzbekistana, Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana in Turkmenistana. V spreminjajočem se globalnem in regionalnem geopolitičnem okolju so se voditelji EU in Srednje Azije odločili nadgraditi svoje odnose v strateško partnerstvo ter ponovno potrdili zavezanost krepitvi trgovinskih vezi in poglobitvi sodelovanja na področjih, kot so energija, gospodarstvo, naložbe, visokokakovostna povezljivost, digitalizacija in varnost (vključno z odzivom na hibridne grožnje). Razpravljali so tudi o podnebnih ukrepih, človekovih pravicah in strateških virih, med drugim o kritičnih surovinah. To je ključna priložnost za to, da Unija dokaže, da ima z geopolitičnega vidika interes okrepiti dvostransko in regionalno sodelovanje s Srednjo Azijo, da bi glede na svetovne geopolitične pretrese zmanjšala svojo odvisnost od Kitajske in Rusije.

      Novembra 2022 je v Samarkandu v Uzbekistanu potekala mednarodna konferenca o povezljivosti med EU in Srednjo Azijo (Global Gateway). Pomen regionalnega pristopa in regionalnega sodelovanja je bil poudarjen tudi na ministrskih srečanjih med EU in Srednjo Azijo.

      Marca 2025 je v Ašhabadu v Turkmenistanu potekalo 20. ministrsko srečanje med EU in Srednjo Azijo, na katerem je bil ponovno potrjen napredek, dosežen v zvezi s skupnim načrtom za poglobitev vezi iz leta 2023, ter so bila opredeljena področja in ukrepi za krepitev odnosov z dialogom in praktičnim sodelovanjem. V načrtu je poudarjena krepitev povezljivosti, zlasti s trgovinskimi, naložbenimi in infrastrukturnimi projekti, zato je usklajen z naložbeno strategijo EU Global Gateway.

      Ministri so v zvezi s tem opozorili tudi na forum vlagateljev strategije Global Gateway za prometno povezljivost med EU in Srednjo Azijo, ki je potekal januarja 2024 v Bruslju in na katerem so evropske in mednarodne finančne institucije izrazile pripravljenost, da namenijo 10 milijard EUR za podporo razvoju transkaspijskega prometnega koridorja, ki naj bi bil konkurenčna, sodobna multimodalna pot, ki povezuje Evropo in Srednjo Azijo.

      Vrednost blagovne menjave med EU in Srednjo Azijo je leta 2024 znašala 54,2 milijarde EUR, pri čemer je trgovinski presežek v korist Srednje Azije znašal 16 milijard EUR. Srednja Azija Unijo oskrbuje predvsem s surovinami, kot so surova nafta, zemeljski plin, kovine in bombaž, EU pa v Srednjo Azijo izvaža predvsem stroje, prevozno opremo in proizvedeno blago. Ti skupaj sestavljajo več kot polovico njenega celotnega izvoza v regijo.

      Kitajski vpliv na trgovino in naložbe se povečuje zaradi pobude En pas, ena pot, Unija pa je v odziv povečala svoj angažma in naložbe v regiji v sklopu strategije EU Global Gateway. Na vrhu EU-Srednja Azija aprila 2025 je na primer napovedala naložbeni sveženj v višini 12 milijard EUR, namenjen izboljšanju trgovinskih poti, sredstva pa naj bi se zagotovila prek strategije Global Gateway. Če se upošteva pomoč posameznih držav članic, je EU tako postala največja donatorica v Srednji Aziji, saj je za regionalni večletni okvirni program za Srednjo Azijo za obdobje 2021–2027 namenila več kot 550 milijonov EUR.

      Dejavnosti Evropskega parlamenta s Srednjo Azijo opravljajo predvsem Odbor za zunanje zadeve in njegov Pododbor za človekove pravice, Odbor za mednarodno trgovino, Odbor za varnost in obrambo in Delegacija za odnose s Srednjo Azijo, pa tudi odbori za parlamentarno sodelovanje in drugi organi. Evropski parlament nadzoruje izvajanje sporazumov, sklenjenih s srednjeazijskimi državami, ter se posveča vprašanjem s področja človekovih pravic, političnih razmer, gospodarskega in razvojnega sodelovanja ter volilnih procesov. Prav tako še naprej poudarja, kako pomembni so spoštovanje človekovih pravic, dobro upravljanje in socialni razvoj, pri tem pa izpostavlja vlogo parlamentarne diplomacije ter odločno podpira demokracijo in pravno državo.

      Po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 in odločitvi EU, da proti Rusiji uvede več svežnjev sankcij, so nekatere srednjeazijske države, zlasti Kazahstan, Kirgizistan in Uzbekistan, postale vozlišča, prek katerih je bilo mogoče sankcije zaobiti, kar je Parlament obsodil v več resolucijah.

      Januarja 2024 je Evropski parlament sprejel resolucijo o strategiji EU za Srednjo Azijo, v kateri je posodobil svoj celovit pristop do te regije in pozdravil načrte za prvi vrh EU-Srednja Azija, ki je potekal aprila 2025. V njej je potrjen tudi skupni načrt iz oktobra 2023 za poglobitev vezi med EU in Srednjo Azijo, ki služi kot strateški načrt za pospešitev dialoga in sodelovanja.

      Predsednica delegacije za odnose s Srednjo Azijo je po začetku pogajanj o poenostavitvi vizumskih postopkov EU za kazahstanske državljane decembra 2025 podala izjavo, v kateri je podprla začetek podobnih pogajanj z vsemi srednjeazijskimi državami.

      Prvi parlamentarni forum Srednja Azija-EU je potekal 30. in 31. marca 2026 v Samarkandu v Uzbekistanu, kar je zaznamovalo pomembno nadgradnjo parlamentarnih odnosov, saj je bila obstoječim dvostranskim srečanjem dodana nova oblika, v okviru katere lahko poslanci razpravljajo o regionalnih izzivih in skupnih politikah.

      Kazahstan

      Evropski parlament je decembra 2017 odobril sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med EU in Kazahstanom, pri tem pa poudaril, kako pomembno je načelo „več za več“ za spodbujanje političnih in socialno-ekonomskih reform. Sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med EU in Kazahstanom je začel veljati marca 2020, ko je Kazahstan ratificiral Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Na področju človekovih pravic je ta država septembra 2020 podpisala drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega cilj je odprava smrtne kazni, decembra 2021 pa je smrtno kazen dokončno odpravila.

      Nekdanji predsednik Nursultan Nazarbajev je po treh desetletjih na oblasti marca 2019 odstopil, vendar je imel kot „vrhovni poveljnik“ nekdanje sovjetske republike in „oče naroda“ do leta 2022 pomemben vpliv in formalna pooblastila. Porast cen utekočinjenega zemeljskega plina januarja 2022 je privedel do protestov, po katerih so nasilje izzvale neznane, dobro usposobljene in organizirane oborožene osebe. Predsednik Kasim-Žomart Tokajev je v odziv razglasil izredno stanje. Na prošnjo predsednika Tokajeva je Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti, vojaško zavezništvo pod vodstvom Rusije, v Kazahstan napotila vojake („mirovne sile“) iz Rusije, Belorusije, Tadžikistana, Armenije in Kirgizistana.

      Predsednik Tokajev je prevzel funkcijo predsednika Varnostnega sveta, ki jo je do takrat opravljal Nursultan Nazarbajev, in imenoval novega predsednika vlade, ključni člani družine Nazarbajeva pa so izgubili vplivne položaje. Kazahstanski parlament je septembra 2022 prestolnico iz Nursultana preimenoval v Astano, kar je zadnji v nizu ukrepov, s katerimi se država oddaljuje od Nursultana Nazarbajeva.

      Država je junija 2022 izvedla ustavni referendum, s katerim je uvedla občutne institucionalne spremembe, med drugim so bila pooblastila predsednika zmanjšana, vloga parlamenta pa okrepljena. Marca 2023 so v Kazahstanu potekale predčasne parlamentarne volitve, v sklopu katerih je bil uveden mešan volilni sistem, pri čemer je 70 % sedežev dodeljenih po načelu proporcionalne zastopanosti, 30 % pa po načelu večine. Na volitvah je stranka Amanat s 53,9 % dobila večino glasov in 64 od 98 sedežev v spodnjem domu. Marca 2026 je Kazahstan z referendumom odobril novo ustavo.

      V zadnjem desetletju se je BDP Kazahstana stalno povečeval, razen leta 2020, ki ga je zaznamovala pandemija COVID-19. Kazahstansko gospodarstvo je bilo v letu 2025 zelo uspešno, saj je realna rast BDP dosegla 6,5 %, k čemur so prispevali domače povpraševanje, poraba za infrastrukturo in večja proizvodnja nafte. Za leto 2026 je bila pričakovana 4,4-odstotna rast, dokler v Perzijskem zalivu ni izbruhnila vojna.

      Negotovosti pa kljub temu ostajajo, zlasti glede pridobivanja nafte in svetovnih gospodarskih razmer. Država še naprej skuša uresničiti svoj dolgoročni cilj iz strategije Kazahstan 2050, da bi do leta 2050 postala ena od 30 najbolj razvitih držav na svetu, in si še naprej prizadeva za liberalizacijo in socialno usmerjenost gospodarstva. Tudi njegov proračun za obdobje 2025–2027 je močno socialno usmerjen, z znatnimi naložbami v izobraževalne, zdravstvene in socialne programe. Vlada je poleg tega okrepila boj proti korupciji.

      Evropska unija je vodilna trgovinska partnerica in največja tuja vlagateljica Kazahstana. Leta 2024 je izvoz Kazahstana v EU znašal 33,5 milijarde EUR, uvoz iz EU v Kazahstan pa je dosegel 11,5 milijarde EUR. Na splošno se je blagovna menjava v primerjavi z letom 2023 povečala za 6 %.

      Oktobra 2024 je potekalo 21. srečanje Sveta za sodelovanje med EU in Kazahstanom, ki je bilo osredotočeno na krepitev prometnih povezav, zlasti transkaspijskega prometnega koridorja. Obe strani sta priznali, da je bil pri horizontalnem letalskem sporazumu in partnerstvu na področju kritičnih surovin dosežen napredek. EU je na 22. srečanju Sveta za sodelovanje med EU in Kazahstanom, ki je potekalo decembra 2025 v Bruslju, pohvalila prispevek Kazahstana k energetski varnosti in njegovo zavezanost doseganju ogljične nevtralnosti do leta 2060 ter njegovo sodelovanje v svetovni zavezi za metan. Strani sta razpravljali tudi o prihodnjih sporazumih o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu.

      Evropski parlament od leta 2005 v Kazahstan ni napotil delegacije za opazovanje volitev, ker država ne upošteva priporočil v zvezi s temeljnimi svoboščinami, nepristranskostjo upravljanja volitev in upravičenostjo. Je pa v državo opazovalce volitev napotil Urad za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE/ODIHR), pri čemer je napotil misijo za opazovanje predčasnih parlamentarnih volitev v Kazahstanu marca 2023.

      Evropski parlament je poudaril, da je treba spoštovati temeljne svoboščine, prenehati samovoljno pridrževati aktiviste za človekove pravice in člane političnih opozicijskih gibanj ter spoštovati pravice oseb LGBTIQA+ in poskrbeti za varnost Kazahov in drugih etničnih manjšin. Poleg tega je pozval, naj se zoper uradnike, ki so neposredno odgovorni za kršitve človekovih pravic, uvedejo morebitne individualne sankcije.

      Parlament je januarja 2022 sprejel resolucijo o protestih in nasilju v Kazahstanu, v kateri je ponovil, da je zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic po izbruhu protestov v državi, tudi zaradi razširjene uporabe mučenja in nespoštovanja demokracije.

      Odbor za parlamentarno sodelovanje med EU in Kazahstanom je pristojen za vzdrževanje odnosov med Evropskim parlamentom in kazahstanskim parlamentom. Njegovo delo se osredotoča na krepitev političnih in gospodarskih odnosov, boj proti izogibanju sankcijam, razvoj transkaspijskega prometnega koridorja ter krepitev sodelovanja na področju energije in podnebnih sprememb, pri čemer Evropski parlament poudarja pomen politične raznolikosti in svobode medijev v Kazahstanu ter sodeluje z zagovorniki človekovih pravic in aktivisti. Novembra 2025 je v Bruslju potekala 22. seja odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Kazahstanom, na kateri so obravnavali širše dvostransko sodelovanje, vključno s trgovino in naložbami, vlogo Kazahstana pri povezljivosti, rusko vojno proti Ukrajini, človekovimi pravicami in podnebnimi spremembami.

      Kirgizistan

      Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Kirgizistanom, ki velja od leta 1999, naj bi bil nadomeščen z okrepljenim sporazumom o partnerstvu in sodelovanju, ki je bil podpisan junija 2024, a še ni ratificiran. Okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju zajema najrazličnejša področja, vključno s političnim dialogom, trgovino in naložbami, trajnostnim razvojem, raziskavami in inovacijami, izobraževanjem, okoljem in podnebnimi spremembami ter pravno državo, človekovimi pravicami in civilno družbo. Omogoča tudi sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike, vključno s preprečevanjem konfliktov, kriznim upravljanjem in regionalno stabilnostjo.

      Evropska unija je ena glavnih pokroviteljic trajnostnega razvoja in reform v Kirgizistanu. Njen večletni okvirni program za obdobje 2021–2027 za Kirgizistan je odziv na nacionalno razvojno strategijo te države za leto 2040, v kateri je določen dolgoročni načrt, po katerem bo Kirgizistan postal močna, samozadostna in uspešna država.

      V ospredju sedanjega partnerstva med EU in Kirgizistanom so odpornost proti podnebnim spremembam, energetska infrastruktura in podpora mladim. Med najpomembnejšimi pobudami je kirgiški program za odporne vodne vire, v zvezi s katerim je posojilo Evropske banke za obnovo in razvoj v višini 42 milijonov EUR kombinirano z nepovratnimi sredstvi EU v višini 15 milijonov EUR za izboljšanje gospodarjenja z vodo. Poleg tega je EU sprejela pobudo v vrednosti 5 milijonov EUR, v ospredju katere so mladi, enakost spolov in človekove pravice. Evropska unija kirgiškim študentom v skladu s strategijo EU Global Gateway za trajnostni razvoj še naprej vsako leto nudi več kot 300 štipendij.

      Kirgizistan je od leta 2016 v okviru režima splošne sheme preferencialov plus (GSP+) upravičen do dostopa do trga EU brez carin in kvot za dve tretjini svojih izdelkov. Skupna blagovna menjava med EU in Kirgizistanom je leta 2024 znašala 2,8 milijarde EUR.

      Urad OVSE/ODIHR redno opazuje parlamentarne in predsedniške volitve v Kirgizistanu. Oktobra 2020 so v Kirgizistanu potekale parlamentarne volitve, ki pa so bile po množičnih protestih zaradi nepravilnosti in kupovanja glasov razveljavljene. Predsednik Suronbaj Ženbekov je oktobra 2020 odstopil, januarja 2021 pa so potekale predsedniške volitve, po katerih je Sadir Žaparov prisegel kot šesti predsednik Kirgizistana. EU je ugotovila, da je bila volilna udeležba nizka, da so bili pogoji za kandidate neenaki, postopki volilne kampanje kršeni, upravni viri pa zlorabljeni.

      Predčasne parlamentarne volitve novembra 2025 so dodatno utrdile moč predsednika Žaparova. Volilna udeležba je bila nizka, in sicer 36,9-odstotna, in noben kandidat opozicije ni osvojil sedeža. Predsedniške volitve so predvidene za januar 2027. Kirgiško ustavno sodišče je februarja 2026 potrdilo, da ne bo predčasnih predsedniških volitev in da se mora sedanji predsedniški mandat izteči do konca.

      V konfliktu na meji med Kirgizistanom in Tadžikistanom je bilo ubitih in ranjenih več sto ljudi, več tisoč pa je bilo razseljenih. Državi sta marca 2025 podpisali končni sporazum o razmejitvi in določitvi skupne meje. Evropski parlament je pozdravil ta pomembni mejnik, saj bo sporazum okrepil odpornost in stabilnost Srednje Azije.

      Kirgizistan je eden ključnih partnerjev evropske parlamentarne diplomacije, s katero ima redne stike in odprte razprave o stanju na področju človekovih pravic v državi, njenem stališču do Rusije in vojni proti Ukrajini. Evropski parlament je julija 2023 sprejel resolucijo o svobodi izražanja v Kirgizistanu, s katero se je odzval na sporni kirgiški predlog zakona o medijih in nevladnih organizacijah. To je bilo eno od glavnih vprašanj, ki so se pojavila v medparlamentarnem dialogu, ko je delegacija Evropskega parlamenta za odnose s Srednjo Azijo decembra 2023 obiskala Kirgizistan, kjer se je udeležila 16. seje odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Kirgizistanom. Od takrat se je dialog nadaljeval, nazadnje na 18. seji odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Kirgizistanom, ki je potekala februarja 2026 v Biškeku in Ošu in je bila osredotočena na ratifikacijo okrepljenega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, demokratične procese, človekove pravice, svobodo medijev, tveganja izogibanja sankcijam in podnebno krizo.

      Novembra 2024 je potekal 14. dialog o človekovih pravicah med EU in Kirgizistanom, ki je bil prvo tako srečanje, odkar je bil junija 2024 podpisan okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju. Evropska unija je izrazila zaskrbljenost zaradi kirgiškega zakona o omejevalnih ukrepih zoper tuje agente iz aprila 2024, ki je bil oblikovan po zgledu ruske zakonodaje, in opozorila, da utegne ta zakon v javnosti povzročiti nezadovoljstvo. Prav tako je opozorila na vprašanje svobod izražanja, medijev, zbiranja in združevanja ter izpostavila krčenje prostora za civilno družbo in poudarila, da imajo organizacije civilne družbe in neodvisni mediji ključno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti demokratične družbe. Predsednik Žaparov je oktobra 2025 začel pripravljati predlog za ponovno uvedbo smrtne kazni za najhujša kazniva dejanja zoper otroke in ženske. Na svetovnem indeksu žensk, miru in varnosti 2023/24 je Kirgizistan uvrščen med najnevarnejše države za ženske v Srednji Aziji.

      Evropski parlament je zelo zaskrbljen zaradi stanja na področju človekovih pravic v Kirgizistanu. Preiskava smrti zagovornika človekovih pravic Azimjžana Askarova, ki je julija 2020 umrl v priporu, je bila zaključena, nato pa ponovno odprta, vendar za njegovo smrt še nihče ni prevzel odgovornosti.

      Evropski parlament je v resoluciji o razmerah na področju človekovih pravic v Kirgizistanu iz decembra 2024 izrazil zaskrbljenost zaradi aretacije Temirana Sultanbekova, vodje Kirgiške socialnodemokratske stranke, in drugih prodemokratičnih aktivistov ter podvomil v legitimnost njihovega pridržanja pred občinskimi volitvami novembra 2024. V resoluciji je kritiziral nazadovanje na področju demokratičnih praks in človekovih pravic v Kirgizistanu, vključno z zatiranjem neodvisnih medijev in opozicijskih strank.

      Evropski parlament vztraja, da je treba zaveze na področju človekovih pravic spoštovati v okviru partnerstva med EU in Kirgizistanom, vključno z okrepljenim sporazumom o partnerstvu in sodelovanju ter GSP+.

      Uzbekistan

      Uzbekistan je aprila 2021 pristopil k režimu EU GSP+ in tako postal njegova deveta država upravičenka. Zato je izvoz iz Uzbekistana oproščen tarif za dve tretjini vrstic proizvodov, ki jih zajema GSP+. Prek tega instrumenta se poleg tega povečuje izvoz države in njena sposobnost pritegniti tuje naložbe. Uzbekistan naj bi v zameno začel izvajati 27 temeljnih mednarodnih konvencij o dobrem upravljanju, človekovih pravicah in pravicah delavcev ter varstvu okolja in podnebja. Ureditev GSP+ je bila podaljšana do 31. decembra 2027.

      Oktobra 2025 je bil podpisan okrepljen sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Uzbekistanom, ki naj bi bil nov, sodoben in ambiciozen okvir za okrepitev partnerstva med podpisnicama. 18. srečanje Sveta za sodelovanje med EU in Uzbekistanom je potekalo oktobra 2025 v Luxembourgu. Strani sta izmenjali mnenja o nadaljnjem razvoju finančnega, tehničnega, trgovinskega, gospodarskega in naložbenega sodelovanja, pri čemer sta se osredotočili na ukrepe, s katerimi bi lahko izkoristili prednosti režima GSP+ ter liberalizirali in poenostavili trgovinske postopke. Obe strani sta izpostavili prizadevanja za povečanje energijske učinkovitosti in okrepitev projektov zelene energije ter sodelovanje pri širitvi prometnega omrežja, vključno s transkaspijskim prometnim koridorjem. Unija in Uzbekistan sta oktobra 2025 napovedala zaključek dvostranskih pogajanj o dostopu do trga za storitve in blago, pri čemer sta poudarila politično podporo EU pristopu Uzbekistana k Svetovni trgovinski organizaciji.

      Uzbekistan je leta 2024 iz EU uvozil blago v vrednosti 3.959 milijonov EUR, njegov izvoz v Unijo pa je znašal 845 milijonov EUR, kar je 8,2 % več kot leta 2023. K tej rasti je prispevalo dejstvo, da sodeluje v režimu GSP+, saj se je njegov izvoz v EU od leta 2021 znatno povečal.

      Evropska unija je v sklopu svojega večletnega okvirnega programa za Uzbekistan za obdobje 2021–2027 dodelila 76 milijonov EUR za obdobje 2021–2024 in dodatnih 43 milijonov EUR za nove dvostranske pobude za obdobje 2025–2027. Te naj bi bile osredotočene na krepitev demokratičnega upravljanja, spodbujanje digitalne preobrazbe, spodbujanje vključujoče in trajnostne gospodarske rasti ter spodbujanje razvoja pametnega in okolju prijaznega agroživilskega sektorja.

      Odkar je predsednik Šavkat Mirzijojev leta 2016 nastopil funkcijo, je v Uzbekistanu prišlo do obsežnih in hitrih demokratičnih sprememb. To je pozitiven razvoj dogodkov in vključuje vrsto ambicioznih reform in notranjih sprememb, kot je izpustitev številnih političnih zapornikov.

      Šavkat Mirzijojev je februarja 2021 podpisal zakon, s katerim je predsedniške volitve prestavil na oktober 2021. Urad OVSE/ODIHR je ponovil svoja priporočila v zvezi s financiranjem političnih strank, hitrejšim štetjem glasov in zmanjšanjem javnih sredstev za volilne kampanje. Julija 2023 so potekale še druge predčasne predsedniške volitve, predsednik Mirzijojev pa je bil ponovno izvoljen s 87,1 % glasov. Še naprej izvaja ambiciozne reforme, načrtovane v okviru razvojne strategije za obdobje 2022–2026, s katerimi želi v državi doseči resnične spremembe na področjih socialno-ekonomskega razvoja, učinkovite uprave, bolj neodvisnega pravosodnega sistema ter zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

      Uzbekistan sodeluje s talibani, in sicer pri vprašanjih, povezanih s trgovino in medsebojnimi gospodarskimi odnosi, ter pri skrbi za varnost meja. Njihovo sodelovanje pa zajema tudi področje energije, prevoza in mednarodnega tovora ter železniški projekt, s katerim bi uzbekistansko obmejno mesto Termez prek afganistanskih mest Mazar-i-Šarif in Kabul povezali s pakistanskim Pešavarjem.

      Odnosi med Uzbekistanom in Rusijo so se pod predsednikom Mirzijojevom poglobili. Uzbekistan se je vzdržal glasovanja v Generalni skupščini OZN o obsodbi ruske invazije na Ukrajino, in je uradno zavzel „nevtralno“ stališče. Rusija in Uzbekistan imata vzpostavljeno vojaško-tehnično sodelovanje, ki vključuje skupno nabavo orožja, raziskave in modernizacijo. Rusija poleg tega kot pomembna trgovinska partnerica države sodeluje z njo na področjih naftne in plinske industrije. Državi sta januarja 2025 formalizirali vojaško strateško partnerstvo in širše strateške pobude, ki zajemajo obdobje vse do leta 2030.

      Kitajski predsednik Ši Džinping je januarja 2024 opravil pogovore s predsednikom Mirzijojevom. Oznanila sta, da sta se Kitajska in Uzbekistan odločila razviti celovito strateško partnerstvo za novo dobo, ki bo delovalo v vseh razmerah.

      Evropski parlament je bil decembra 2019 prvič povabljen, naj v Uzbekistanu opazuje parlamentarne volitve, vendar vabila ni sprejel, ker volitve niso bile niti svobodne niti poštene, saj so bili vsi kandidati iz prorežimskih strank. Volitve je zato spremljal le urad OVSE/ODIHR.

      Evropski parlament pa je sprejel vabilo, da bi oktobra 2021 spremljal predsedniške volitve, čeprav naj bi bilo vseh pet kandidatov, ki jih je registrirala osrednja volilna komisija, provladnih.

      19. seja odbora za parlamentarno sodelovanje EU-Uzbekistan je potekala 26. februarja 2026 v Bruslju. Udeleženci so se seznanili s partnerstvom in razpravljali o področjih prihodnjega sodelovanja.

      Turkmenistan

      Uradni odnosi med EU in Turkmenistanom so se začeli leta 1997, leta 1998 pa sta strani podpisali sporazum o partnerstvu in sodelovanju. Ta sporazum so ratificirale vse države članice EU in Turkmenistan, vendar ga mora ratificirati še Evropski parlament, preden lahko začne veljati. Parlament pa ne želi odobriti njegove ratifikacije, saj je zelo zaskrbljen zaradi kratkoročnih meril za merjenje napredka Turkmenistana na področju stanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Dvostranske odnose med EU in Turkmenistanom zato trenutno ureja začasni trgovinski sporazum iz leta 2010. Turkmenistan in EU sta marca 2024 v Bruslju podpisala protokol k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju. To je bil pomemben korak na poti krepitve njunega partnerstva, ki je utrl pot okrepljenemu sodelovanju.

      Turkmenistan je sprejel ukrepe, da bi se odprl in ustvaril več prostora za organizacije civilne družbe. Vendar je država še vedno pod avtoritarno vladavino predsednika Serdarja Berdimuhamedova in nedavni dogodki kažejo, da razvoj demokracije ne napreduje in da se stanje na področju človekovih pravic ni bistveno izboljšalo. Turkmenistan je leta 2021 sicer uvedel nekatere ustavne reforme, vključno z ustanovitvijo zgornjega doma, a vloga turkmenistanskega parlamenta ostaja omejena.

      Unija in Turkmenistan onkraj regionalnih okvirov EU-Srednja Azija vodita tudi letna dvostranska dialoga, in sicer dialog v sklopu skupnega odbora EU-Turkmenistan ter dialog med EU in Turkmenistanom o človekovih pravicah. 24. seja skupnega odbora EU-Turkmenistan je potekala novembra 2025 v Ašhabadu, da bi partnerstvo in sodelovanje še nadgradili, zlasti na področjih trgovine, povezljivosti, energije in okolja. Evropska unija je ponovno potrdila, da sta pravna država in spoštovanje človekovih pravic bistvena vidika odnosov med EU in Turkmenistanom. Junija 2025 je potekal 17. letni dialog med EU in Turkmenistanom o človekovih pravicah. Razprave v sklopu tega dialoga so bile osredotočene na konkretne ukrepe Turkmenistana za izboljšanje razmer na področju človekovih pravic v državi, tudi za posameznike, katerih človekove pravice so bile kršene, ter za obravnavanje razmer v centrih za pridržanje in zaporih ter nasilje na podlagi spola.

      Turkmenistan in Turčija sta se leta 2014 dogovorila za prenos zemeljskega plina prek transanatolskega plinovoda, prek katerega se trenutno prenaša zemeljski plin z azerbajdžanskega plinskega polja Šah Deniz. Poleg tega je podjetje Trans Caspian Resources leta 2021 predstavilo predlog za transkaspijski povezovalni interkonektor – manjši plinovod, prek katerega naj bi bilo prenesenih 10 do 12 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Po tem, ko je Rusija leta 2022 napadla Ukrajino, je EU začela iskati alternativne vire energije, vključno z zemeljskim plinom iz Turkmenistana. Strani se še pogajata o dogovoru, pri čemer želi Turkmenistan diverzificirati svoj izvoz, EU pa skuša najti nove vire za oskrbo z zemeljskim plinom.

      Evropski parlament vztrajno izraža zaskrbljenost, ker je stanje na področju človekovih pravic v Turkmenistanu slabo, zaradi česar še vedno blokira začetek veljavnosti sporazuma o partnerstvu in sodelovanju s to državo. Poleg tega še nikoli ni bil povabljen na opazovanje volitev v tej državi.

      Februarja 2025 je delegacija Evropskega parlamenta za odnose s Srednjo Azijo odpotovala v Turkmenistan na 8. medparlamentarni dialog med EU in Turkmenistanom. Pogovori so bili osredotočeni na resolucije Generalne skupščine OZN, ki jih je sprejela v zvezi s Turkmenistanom, človekove pravice, reforme na področju enakosti spolov in področja dvostranskega sodelovanja. Obe strani sta poudarili nevtralnost Turkmenistana na področju regionalne varnosti ter njegovo strateško vlogo na področju energije in prometa. Ponovno sta poudarili zavezanost varstvu okolja, pravnim reformam in parlamentarnemu sodelovanju. Delegacija se je sestala tudi s predstavniki turkmenistanskih organizacij civilne družbe in z njimi razpravljala o človekovih pravicah, socialnem napredku in krepitvi odnosov med vlado in civilno družbo.

      Tadžikistan

      Sodelovanje Evropske unije s Tadžikistanom je znatno napredovalo. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Tadžikistanom je bil podpisan oktobra 2004 in je začel veljati januarja 2010. Evropski parlament je leta 2009 odobril sklenitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, vendar je pozval k izboljšanju stanja na področju človekovih pravic, korupcije, zdravja in izobraževanja. Sporazum je prispeval k okrepitvi dvostranskega sodelovanja in povečal prepoznavnost EU v Tadžikistanu, saj je vzpostavil platformo za politični dialog in je namenjen spodbujanju dvostranskih trgovinskih in gospodarskih odnosov. Vključuje pa tudi člene o sodelovanju, migracijah ter boju proti pranju denarja, drogam in terorizmu.

      Kot korak naprej v medsebojnih odnosih sta EU in Tadžikistan leta 2023 uradno začela pogajanja o okrepljenem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki so se zaključila leta 2024. Sporazum je bil parafiran julija 2025, kar je obema stranema omogočilo uradni podpis in ratifikacijo.

      Evropska unija je zavezanost podpiranju trajnostnega razvoja Tadžikistana dokazala s pobudami, ki so osredotočene na ključna področja, kot so človekov razvoj, vključujoče zeleno in digitalno gospodarstvo, gospodarjenje z vodo, podnebne spremembe, energija in prometna povezljivost, in sicer v okviru večletnega okvirnega programa za Tadžikistan za obdobje 2021–2027.

      Tadžikistan je pomemben partner EU in ima velik interes za pridružitev preferencialni trgovinski shemi GSP+, vendar se trenutno spoprijema z več izzivi, kot so učinek mednarodnih sankcij in vrnitev številnih tadžikistanskih migrantov iz Rusije po ruski invaziji na Ukrajino ter kritične razmere na področju človekovih pravic. Odkar so talibani v Afganistanu prevzeli oblast, Tadžikistan gosti več tisoč afganistanskih beguncev. Država je zavezana boju proti širjenju ekstremizma in radikalizma v Srednji Aziji.

      11. seja Sveta za sodelovanje med EU in Tadžikistanom je potekala novembra 2025 v Bruslju. Evropska unija spodbuja državo, naj izboljša rezultate na področju temeljnih svoboščin in spoštovanja človekovih pravic. Novembra 2024 je potekal 15. dialog med EU in Tadžikistanom o človekovih pravicah.

      Leta 2024 se je izvoz Tadžikistana v EU povečal za 67 % in dosegel 291 milijonov EUR, uvoz iz EU pa je znašal 275 milijonov EUR. Delovanje EU v državi presega gospodarske vezi in zajema področja, kot so izobraževanje, poklicno usposabljanje in podpora civilni družbi.

      Na parlamentarnih volitvah, ki so v Tadžikistanu potekale marca 2025, si je vladajoča ljudska demokratska stranka zagotovila 49 od 63 sedežev. To so bile prve volitve po 25 letih brez neodvisnih zahodnih opazovalcev, saj je bila misija OVSE/ODIHR odpovedana, ker tadžikistanske oblasti niso zagotovile akreditacijskih jamstev. Na volitvah je sicer sodelovalo še pet drugih strank, a opozicijske skupine, ki so režimu najbolj nasprotovale, so bile izključene.

      Evropski parlament je zelo kritičen do poslabšanja stanja na področju človekovih pravic v Tadžikistanu, višjega števila pridržanj in aretacij aktivistov za človekove pravice, političnih nasprotnikov in njihovih družinskih članov ter strogih omejitev za neodvisne medije.

      Evropski parlament je večkrat izrazil zaskrbljenost zaradi spopadov na meji med Kirgizistanom in Tadžikistanom ter pozdravil sporazum o premirju, dosežen aprila 2021. Vendar se je septembra 2022 povečalo nasilje med mejnimi policisti na različnih lokacijah. Februarja 2024 sta Kirgizistan in Tadžikistan nato dosegla dogovor o razmejitvi 90 % ozemlja, katerega lastništvo je bilo prej sporno, in tako končala hude spore, ki so trajali več desetletij. Evropski parlament je pozdravil to čezmejno sodelovanje in določitev meje med državama, ki je bila potrjena na srečanju voditeljev Kirgizistana, Tadžikistana in Uzbekistana januarja 2025.

      Evropski parlament je julija 2022 sprejel resolucijo o poslabšanju razmer v avtonomni pokrajini Gorski Badahšan in januarja 2024 v svoji resoluciji o državni represiji nad neodvisnimi mediji v Tadžikistanu ponovil, da je zaskrbljen zaradi slabšanja stanja na področju človekovih pravic v državi.

      Septembra 2025 je v Dušanbeju potekala 12. seja Odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Tadžikistanom, na kateri so obravnavali vprašanja, kot so nevtralno stališče Tadžikistana do ruske vojne v Ukrajini, gospodarsko in trgovinsko sodelovanje, vpliv podnebnih sprememb v Srednji Aziji in razmere na področju človekovih pravic v Tadžikistanu.

      Evropski parlament vse pozorneje spremlja slabšanje stanja na področju človekovih pravic v državi. Stanje na tem področju se mora nujno izboljšati, če naj se dvostranski odnosi med Tadžikistanom in EU okrepijo.

      Mongolija

      Čeprav Mongolija ni vključena v strategijo EU za Srednjo Azijo, jo Evropski parlament v okviru svojih stalnih delegacij uvršča v to regijo. Poleg tega si Mongolija z nekdanjimi sovjetskimi republikami Srednje Azije deli številne kulturne, zgodovinske in gospodarske vidike.

      V zadnjih treh desetletjih je izstopala kot „oaza demokracije“ s trdno gospodarsko rastjo, čeprav so se zaradi dogodkov v letu 2019 pojavile skrbi, da bi lahko njena demokracija nazadovala. Parlament je leta 2017 odobril sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Mongolijo.

      V mongolski politiki je trenutno prevladujoča tema konsolidacija Mongolske ljudske stranke, ki v mongolskem parlamentu vlada z veliko večino, iz njenih vrst pa prihaja tudi predsednik. Mongolske parlamentarne volitve junija 2024 so že potekale v okviru ustavne reforme, s katero je bilo število sedežev v parlamentu povečano na 126 in je bil ponovno uveden mešan volilni sistem. Mongolska ljudska stranka je dobila manjšo večino, kot jo je imela prej, delež poslank pa se je povečal s 17,3 % na 25,4 %. Med ključnimi vprašanji na volitvah so bili korupcija, gospodarstvo, brezposelnost in inflacija.

      Aprila 2025 je v Ulan Batorju potekala 23. seja skupnega odbora med EU in Mongolijo, katere cilj je bil ponovno potrditi partnerstvo, ki temelji na skupnih vrednotah, kot so demokracija, človekove pravice, pravna država in spoštovanje načel Ustanovne listine OZN. Odbor se je osredotočil na krepitev sodelovanja na področjih energije iz obnovljivih virov in zelenega prehoda ter na povečanje prometa blagovne menjave s povečanjem izvoza v okviru GSP+ Evropske unije, s čimer se je povečala uporaba preferencialne sheme. Strani sta poleg tega izmenjali mnenja o učinkovitem izvajanju ukrepov iz časovnega načrta za memorandum o soglasju o partnerstvu za gozdove, pa tudi razpravljali o napredku, doseženem pri izvajanju večletnega okvirnega programa za Mongolijo za obdobje 2021–2027.

      Izjave Evropskega parlamenta o Mongoliji se večinoma nanašajo na gospodarska vprašanja, pa tudi na razvoj države in humanitarne potrebe, povezane s skrajnimi vremenskimi razmerami. Delegacija Evropskega parlamenta je v državi leta 2016 opazovala parlamentarne, leta 2017 pa predsedniške volitve in ugotovila, da se razvija trdna demokracija. Zaradi pandemije COVID-19 Parlament ni mogel opazovati parlamentarnih volitev junija 2020 ali predsedniških volitev junija 2021, delegacija Parlamenta pa je lahko opazovala parlamentarne volitve leta 2024 in ugotovila, da je bil dosežen napredek, vendar so še vedno možne izboljšave.

      17. medparlamentarno srečanje med EU in Mongolijo, ki je potekalo marca 2025 v Bruslju, je bilo osredotočeno na dvostranske odnose, geostrateška regionalna vprašanja, človekove pravice, podnebne spremembe, povezljivost in medosebne stike.

       

      Jorge SOUTULLO SANCHEZ / Niccolò RINALDI