| Od leta 1979 državljani Evropske unije sami izbirajo svoje predstavnike v Evropskem parlamentu. Ti so za pet let izvoljeni na splošnih neposrednih volitvah po postopku, ki ni enoten, toda zadovolji vsaj nekaj skupnih pravil.
Naslednje evropske volitve bodo potekale med 10. in 13. junijem.
Nedeljo, 13. junija, je izbrala vecina od petindvajsetih držav clanic: Avstrija, Belgija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grcija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemcija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska.
Državi Nizozemska in Združeno kraljestvo, ki tradicionalno glasujeta ob cetrtkih, sta obe izbrali 10. junij. Irci gredo na volišca v petek, 11. junija, medtem ko bodo v Latviji in na Malti volili dan kasneje, v soboto. V Ceški republiki in Italiji bodo volitve potekale drugace, namrec dva dni - 11. in 12. junija na Ceškem in 12. ter 13. junija v Italiji.
Vecina držav clanic je lahko na celotnem nacionalnem ozemlju ustvarila eno volilno okrožje, toda sedem držav ima vec volilnih okrožij: Irska 4, Italija 5, Francija, ki je ravno spremenila svoj volilni zakon, 8, Združeno kraljestvo 11, Poljska 13 in Nemcija, kjer so volilne liste sestavljene za vsako zvezno deželo, 16. Belgija ima 5 volilnih okrajev, ki so združeni v tri volilne kolegije - francoskega, nizozemskega in nemško govorecega.
Volilne liste in proporcionalni volilni sistem - skupna nacela
Vecina držav clanic ni dolocila minimalnega praga procenta glasov, ki ga morajo doseci z vsako uradno izdano volilno listo. Na primer tiste, ki v Nemciji, na Danskem, v Franciji (na ravni vsakega okraja), na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Poljskem, v Republiki ceški in na Slovaškem, niso prejele 5% glasov, ne dobijo sedežev. Prag je v Avstriji in na Švedskem dolocen s 4% in v Grciji s 3%.
Nekatere države dovoljujejo glasovanje za kandidate razlicnih strank ali pa preferencne glasove za enega ali vec kandidatov (Avstrija, Belgija, Danska, Estonija, Finska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Republika ceška, Slovaška, Slovenija, Švedska), medtem ko druge uporabljajo sistem zaprtih kandidatnih list. Na Irskem, Malti ter v Severni Irski (ima dodeljenih 3 od 78 sedežev v Združenem kraljestvu), se delitev sedežev izvaja po posebnem proporcionalnem volilnem sistemu (STV - Single Transferable Vote).
Kopicenje mandatov ukinjeno
Zdaj ni vec dovoljeno imeti sedeža v Evropskem in hkrati v nacionalnem parlamentu. Samo Irska in Združeno kraljestvo odstopata od tega pravila.
Tudi druge dvojnosti mandatov so prepovedane. Tako na primer poslanec Evropskega parlamenta ne more postati nekdo, ki je že v nacionalnem parlamentu, pri Evropski komisiji, na Evropskem sodišcu ali Sodišcu prve stopnje evropskih skupnosti.
Pogoji glasovanja in kandidiranja
Vsak državljan Evropske unije, prebivajoc v eni izmed držav clanic, ki pa ni njegova maticna, ima pravico do glasovanja v državi clanici, kjer prebiva, in sicer pod enakimi pogoji kot njeni prebivalci. V Evropi "petindvajsetih držav" je najnižja starost za udeležbo na volitvah 18 let. Toda glede kraja bivanja pravila niso poenotena.
Za kandidiranje je potrebno biti državljan ene izmed držav clanic in izpolnjevati pogoje glede bivanja, dolocene v volilnih predpisih države, v kateri kandidira. Vsak kandidat mora biti na Danskem, na Finskem, Madžarskem, v Nemciji, na Nizozemskem, v Luksemburgu, Malti, Portugalskem, v Sloveniji, Španiji in na Švedskem star najmanj 18 let. Najnižja starost v Avstriji je 19 let, v Belgiji, na Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem, v Republiki ceški, Združenem kraljestvu in na Slovaškem pa 21 let. V Franciji volilni predpisi dolocajo minimalno starost 23 let, na Cipru ter v Grciji in Italiji pa 25 let.
Spodbujanje nacela enakosti
Nekatere države so se oprle na zakone, da so lahko omogocile ženskam in moškim enakovreden pristop do mandatnih funkcij in kandidatur. Drugje so si politicne stranke same postavile svoja pravila.
V Evropskem parlamentu zaseda poleg 568 moških 220 žensk, kar kaže na vecjo prisotnost žensk (28%) kot v vecini parlamentov držav clanic. Razen Švedske, ki skoraj dosega nacelo enakosti (45%), se lahko le še Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Nemcija, Nizozemska in Španija pohvalijo z vec kot 30%.
|
