Evropski parlament v akciji
Pomembni dosežki
1999-2004

 
Evropski parlament
Volitve v Evropski parlament
Organizacija in delovanje Evropskega parlamenta
Soodlocanje in ostali postopki
Proracunske pristojnosti
Nadzor nad proracunom
Demokraticni pregled nad delovanjem
Statut clanic
in Evropskih politicnih strank
Zacasni odbori
in preiskovalni odbori
Ostale institucije EU
Reforma EU
Širitev
Državljanske pravice
Pravosodje
in notranje zadeve
Zunanji odnosi
Okolje / Zaščita potrošnika
Transport /
Regionalna politika
Kmetijstvo / Ribištvo
Ekonomska
in monetarna politika
Zaposlovanje in socialna politika / Ženske pravice
Notranji trg / Industrija / Energija / Raziskave
 

EPP-ED PSE Group ELDR GUE/NGL The Greens| European Free Alliance UEN EDD/PDE


Je denar davkoplačevalcev koristno porabljen ?

Ko je bila leta 1999 Santerjeva komisija prisiljena odstopiti, se je Evropa pošteno stresla. Odstop 20 komisarjev je bil posledica razkritja Odbora za proračunski nadzor o nepravilnostih pri sklepanju pogodb z zunanjimi podjetji in neustreznega ter zakasnelega odziva Komisije. Odbor za proračunski nadzor je štiri leta kasneje od Komisije zahteval pojasnila glede precejšnjih nepravilnosti v statističnem uradu Eurostat, s čimer je ponovno dokazal pomen organa za finančni nadzor EU.

Evropski parlament mora vsako leto oceniti, kako je Komisija upravljala s proračunom EU. Na aprilskem zasedanju Parlament glasuje o potrditvi zaključenega proračuna po postopku imenovanem "podajanje razrešnice". Na ta način lahko poslanci EP izrazijo svoje strinjanje ali nestrinjanje z načinom porabe sredstev EU. Komisija se mora odzvati na pripombe in priporočila, podana v parlamentarni resoluciji. Če Parlament ugotovi, da je potrebno preučiti resne nepravilnosti, odloži podajanje razrešnice. Komisija mora potem naglo ukrepati in najti ustrezno rešitev.

Učinki priporočil Parlamenta

S pomočjo priporočil k resoluciji o razrešnici je Parlament uspel občutno izboljšati upravljanje z denarjem evropskih davkoplačevalcev. Po padcu Santerjeve Komisije so se pravila o sklepanju pogodb z zunanjimi partnerji zaostrila. Še pred tem je bil istega leta na vztrajanje Parlamenta kot neodvisen organ ustanovljen Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Čeprav je Komisija že imela enoto za boj proti poneverbam v zvezi s sredstvi EU, je leta 1997 postalo jasno, da so nepravilnosti znotraj institucij EU takšne, da zahtevajo nov organ, ki bi lahko v institucijah izvajal neodvisne preiskave.

Poleg tega je bil Parlament že ves čas mnenja, da je potrebno ustanoviti evropsko javno tožilstvo z bistveno večjimi pristojnostmi kot jih ima Urad za boj proti goljufijam, saj je OLAF pristojen samo za preiskovalni postopek; kazenski pregon pa mora prepustiti nacionalnim oblastem in potem potrpežljivo čakati na posledice. Predlog za ustanovitev funkcije evropskega javnega tožilca je zdaj vključen v osnutek ustave, ki ga je pripravila Konvencija.

Priporočila Parlamenta k sklepu razrešnice so privedla tudi do izboljšanega nadzora izdatkov v kmetijstvu, vključno z nadzorom nad povečanjem števila zaposlenih pri Komisiji na tem področju. Komisija trenutno uvaja tudi nov sistem računovodstva, kar je posledica kritik Parlamenta o slabostih starega sistema.

Zaenkrat je Parlament zavrnil dodelitev razrešnice samo leta 1998, kar je vodilo k odstopu Komisije. Zavrnitev razrešnice nima pravnih posledic, vendar jo lahko razumemo kot politični opozorilni strel. Leta 1998 so po tistem, ko je Parlament na plenarni seji zavrnil dodelitev razrešnice, za preiskavo zaprosili skupino neodvisnih strokovnjakov, ki je potrdila sume o goljufijah in slabem gospodarjenju. Njihovi sklepi so bili tako obremenilni, da se je celotna Komisija odločila odstopiti.

G. Santerja je na mestu predsednika Komisije zamenjal Romano Prodi, ki je skupaj z novim podpredsednikom Neilom Kinnockom obljubil celovito prenovo delovanja Komisije. Kljub temu je bila Komisija leta 2003 po preiskavi in zaslišanjih parlamentarnega Odbora za proračunski nadzor prisiljena priznati, da je v njenem statističnem uradu Eurostatu prišlo do resnih nepravilnosti in je morala sprejeti drastične ukrepe za urejanje nastalega položaja.

Letna poročila Računskega sodišča

Evropsko računsko sodišče predstavlja pomemben inštrument za učinkovit finančni nadzor. Institucija s sedežem v Luxemburgu opravlja neodvisne revizije o zbiranju in porabi sredstev EU. Njegova naloga je, da oceni, kako institucije EU in njihove agencije izvajajo svoje naloge, in preuči, če je bilo finančno poslovanje ustrezno dokumentirano, zakonito in pravilno izvedeno ter upravljano.

Sodišče že nekaj let v svojih obširnih letnih poročilih poudarja, da do nepravilnosti prihaja pri približno 5% izdatkov. Goljufije so zgolj manjši del teh nepravilnosti, ki so sicer večinoma posledica nepravilnega izpolnjevanja obrazcev. Poleg tega je lahko Komisija neposredno odgovorna samo do določene meje, saj z 80- 85% sredstev EU upravljajo in njihovo porabo nadzorujejo nacionalne in lokalne administracije držav članic.

Delitev dela

Zaradi kompleksnosti proračuna EU se posamezni člani Odbora za proračunski nadzor specializirajo za določeno področje politike EU in za svoje področje pripravijo odgovor Parlamenta na posebna poročila Računskega sodišča, pogosto v obliki delovnih dokumentov, ki služijo kot smernice poslancem EP, v celoti odgovornih za razrešnico.

Odbor za proračunski nadzor poleg tega, da vzame pod drobnogled razpolaganje Komisije s splošnim proračunom EU, tudi oceni finančno upravljanje drugih institucij EU kot so Računsko sodišče, Sodišče Evropskih skupnosti, Odbor za regije in Ekonomsko-socialni odbor ter seveda sam Evropski parlament. Preuči tudi proračune teles EU, kot so Evropska agencija za zdravje in varnost pri delu, Evropska agencija za okolje, Prevajalski center, Evropski center za nadzor nad drogami in zasvojenostjo z drogami, Evropski center za nadzor nad rasizmom in ksenofobijo, Agencija za obnovo Kosova in evropski varuh človekovih pravic.



  
Porocevalci:
  
Razrešnica v letu 1997: Lousewies van der Laan (EPP-ED, P) - ni vec poslanka Evropskega parlamenta
Razrešnica v letu 1998: Gabriele Stauner (EPP-ED, D)
Razrešnica v letu 1999: Freddy Blak (GUE/NGL, DK)
Razrešnica v letu 2000: John Joseph McCartin (EPP-ED, D)
Razrešnica v letu 2001: Paulo Casaca (PES, P)
Razrešnica v letu 2002: Juan José Bayona de Perogordo (EPP-ED, D)
Razrešnica v letu 1996 (poslanci EP zavrnili razrešnico): Struan Stevenson (EPP-ED, D)
Boj proti goljufijam v Skupnosti: kazensko pravna zašcita financnih interesov; evropski državni tožilec: Diemut R. Theato (EPP-ED, D)
Boj proti goljufijam: preiskave urada OLAF Herbert Bösch (PES, A)
Spremljanje ucinkov drugega porocila Odbora neodvisnih strokovnjakov: Michiel van Hulten (PES, NL)
Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)
Evropsko racunsko sodišce
  
Uradni list -sklepne listine:
  
Razrešnica v letu 1997 - besedilo, sprejeto v EP
Razrešnica v letu 1998 - besedilo, sprejeto v EP
Razrešnica v letu 1999 - besedilo, sprejeto v EP
Razrešnica v letu 2000 - besedilo, sprejeto v EP
Razrešnica v letu 2001 - besedilo, sprejeto v EP
  
Razrešnica v letu 2002 - postopek še ni zakljucen
  
Razrešnica v letu 1996 (poslanci EP zavrnili razrešnico) - besedilo, sprejeto v EP
Boj proti goljufijam v Skupnosti: kazensko pravna zašcita financnih interesov, evropski državni tožilec - besedilo, sprejeto v EP
Boj proti goljufijam: preiskave urada OLAF
Spremljanje ucinkov drugega porocila Odbora neodvisnih strokovnjakov - besedilo, sprejeto v EP

 

 

 
  Publishing deadline: 2 April 2004