Makroekonomski nadzor
V zadnjem desetletju so v Evropski uniji nastali velika makroekonomska neravnotežja in precejšnje razlike v konkurenčnosti. To je še poglobilo negativne posledice finančne krize, ki se je začela leta 2008, ter preprečilo učinkovito uporabo ukrepov skupne monetarne politike pri iskanju rešitev. Leta 2011 je Unija uvedla postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, katerega namen je odkrivati in odpravljati ta neravnotežja na nacionalni ravni, zlasti tista, ki bi lahko imela učinek prelitja v druge države članice EU.
Pravna podlaga
- Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
- členi 119, 121 in 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
- Poročilu o mehanizmu opozarjanja, ki ga pripravi Komisija na podlagi preglednice kazalnikov in pragov. Kazalniki iz preglednice se nanašajo na zunanja neravnotežja (tekoči računi, neto stanje mednarodnih naložb, realni efektivni devizni tečaj, spremembe izvoznih deležev, stroški dela na enoto) in na notranja neravnotežja (cene stanovanj, kreditni tokovi v zasebnem sektorju, zadolženost zasebnega sektorja, javni dolg, stopnja brezposelnosti in spremembe v zvezi z obveznostmi finančnega sektorja, pa tudi drugi kazalniki zaposlenosti in brezposelnosti). Kazalnike zbira predvsem Eurostat, pri čemer se opira podatke, ki jih predložijo države članice EU. Nekatere podatke pripravlja tudi Generalni direktorat za ekonomske in finančne zadeve (GD ECFIN) pri Evropski komisiji, druge pa mednarodne institucije, kot so Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Mednarodni denarni sklad (MDS), ki zagotavljata imenovalce za posebne kazalnike, ter Evropska centralna banka (ECB), ki prispeva tri pomožne kazalnike na podlagi bančnih podatkov. Vsak kazalnik iz preglednice je opremljen s pragom, ki opozarja, da bi lahko nastopila neka težava. Nekateri pragovi so različni za države članice v euroobmočju in tiste, ki niso v njem. Če država članica prestopi več pragov, Komisija opravi podrobni pregled, tj. dodatno ekonomsko analizo, da bi ugotovila, ali bi se lahko pojavila makroekonomska neravnotežja ali ta že obstajajo in ali so bila obstoječa makroekonomska neravnotežja odpravljena. Kazalniki postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji so bili leta 2024 ocenjeni v okviru rednega pregleda v skladu z Uredbo 1176/2011 o postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, da bi se okrepil sklop kazalnikov za nadzor v okviru tega postopka in izboljšala kakovost statističnih podatkov, hkrati pa ohranili stabilnost in ustreznost preglednice.
- Priporočilih za preventivne ukrepe. Če Komisija po podrobnem pregledu ugotovi makroekonomska neravnotežja, mora o tem obvestiti Parlament, Svet in Euroskupino. Svet lahko na priporočilo Komisije naslovi na ustrezno državo članico potrebna priporočila v skladu s postopkom iz člena 121(2) PDEU. Priporočila za preventivne ukrepe v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji so del priporočil, ki jih Svet vsako leto julija v sklopu evropskega semestra naslovi na posamezno državo članico.
- Priporočilih za popravljalne ukrepe v okviru postopka v zvezi s čezmernimi neravnotežji. Če Komisija po podrobnem pregledu ugotovi, da v neki državi članici obstajajo čezmerna neravnotežja, mora o tem obvestiti Parlament, Svet, Euroskupino, ustrezne evropske nadzorne organe in Evropski odbor za sistemska tveganja. Svet lahko v skladu s členom 121(4) PDEU na priporočilo Komisije sprejme priporočilo, v katerem ugotovi obstoj čezmernega neravnotežja in priporoči ustrezni državi članici, naj sprejme popravljalne ukrepe. V priporočilu predstavi vrsto in posledice neravnotežij ter navede podrobna politična priporočila, ki naj bi jih država članica upoštevala, in rok, v katerem mora predložiti načrt popravljalnih ukrepov.
- Načrtih popravljalnih ukrepov. Država članica, za katero je bil sprožen postopek v zvezi s čezmernimi neravnotežji, mora pred iztekom roka, ki se določi v skladu s priporočilom Sveta, predložiti načrt popravljalnih ukrepov. Svet na podlagi poročila Komisije ta načrt oceni v dveh mesecih po njegovi predložitvi.
- Oceni popravljalnih ukrepov. Svet na podlagi poročila Komisije oceni, ali je zadevna država članica sprejela priporočene popravljalne ukrepe. Če oceni, da tega ni storila, mora na priporočilo Komisije sprejeti sklep (z glasovanjem po pravilu obrnjene kvalificirane večine), ki potrjuje kršitev, in priporočilo, v katerem določi nov rok za sprejetje popravljalnih ukrepov.
- Možnih finančnih sankcijah. Državam članicam euroobmočja, ki ne upoštevajo priporočil, pripravljenih v okviru postopka v zvezi s čezmernimi neravnotežji, se lahko naložijo postopne sankcije, ki segajo od obrestnih depozitov do letnih denarnih kazni. Obrestni depozit ali denarna kazen naj bi znašala 0,1 % BDP.
- v katerih so bila prisotna neravnotežja, med letoma 2012 in 2015 povečalo z 12 na 16, potem pa leta 2018 padlo na 11, leta 2019 na 10, leta 2020 in 2021 na 9, leta 2022 na 7, nato pa se je leta 2023 povečalo na 9;
- v katerih so bila prisotna čezmerna neravnotežja, med letoma 2012 in 2017 povečalo z 0 na 6, potem pa leta 2018 padlo na 3, kjer je ostalo do leta 2022, nato pa se je leta 2023 zmanjšalo na 2.
Cilji
Postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji je mehanizem nadzora in izvrševanja, ki je namenjen preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij v Uniji. Uvedeni nadzor je del evropskega semestra za gospodarsko usklajevanje (2.5.4).
Nadzor temelji na:
Uredba (EU) 2024/1263 z dne 29. aprila 2024 o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 preoblikuje okvir za nadzor nad proračunskim stanjem in usklajevanje gospodarskih politik. Nova uredba je povezana z Uredbo (EU) št. 1176/2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij. V skladu s tem novim okvirom lahko Svet sprejme priporočilo, v katerem ugotovi obstoj čezmernega neravnotežja, če država članica ne izpolni reformnih in naložbenih zavez iz nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, ki je namenjen izvajanju ustreznih priporočil za posamezno državo v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Poleg tega morajo države članice, ki so v postopku v zvezi s čezmernimi neravnotežji, predložiti revidiran srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki se zdaj uporablja kot načrt popravljalnih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011.
Dosežki
Odkar je bil leta 2012 vzpostavljen postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, se je število držav članic:
Komisija zaenkrat še ni predlagala sprožitve postopka v zvezi s čezmernimi neravnotežji, čeprav Svet in Evropska centralna banka pozivata, naj se uporabi v celoti, po potrebi ob uporabi korektivnega dela.
V vseh državah z neravnotežji se izvaja posebno spremljanje, ki je strožje za države s čezmernimi neravnotežji, obsega pa dialoge z nacionalnimi organi, obiske strokovnjakov in redna poročila o napredku. To naj bi tudi pomagalo spremljati, kako se v neki državi članici izvajajo priporočila zanjo.
Če za državo članico velja, da tvega makroekonomska neravnotežja, se lahko nekatera ali vsa priporočila za posamezne države, ki jih je Svet sprejel v okviru evropskega semestra, podprejo s postopkom v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Z leti se je število teh priporočil povečalo, njihova raven izvajanja pa ne.
Vloga Evropskega parlamenta
Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je Parlament postal sozakonodajalec pri določanju pravil za večstranski nadzor (člen 121(6) PDEU).
Z zakonodajnimi akti o makroekonomskem nadzoru je bil vzpostavljen gospodarski dialog. Za krepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti med Parlamentom, Svetom in Komisijo, ter za večjo preglednost in odgovornost lahko pristojni odbor Parlamenta povabi predsednika Sveta, Komisijo, predsednika Evropskega sveta in/ali predsednika Euroskupine, da razpravljajo o svojih odločitvah ali dejavnostih v okviru evropskega semestra. Parlament lahko v sklopu tega dialoga ponudi možnost za izmenjavo mnenj z državo članico, ki ji je Svet predložil priporočilo v postopku v zvezi s čezmernimi neravnotežji.
Parlament pozno jeseni izrazi mnenje o potekajočem ciklu evropskega semestra (vključno s priporočili za posamezne države, ki jih sprejme Svet), pri čemer upošteva izid skupne seje s predstavniki pristojnih odborov nacionalnih parlamentov.
Pri postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji Komisija v sodelovanju s Parlamentom in Svetom določi sklop makroekonomskih kazalnikov za vključitev v preglednico, ki se uporablja za spremljanje možnih makroekonomskih neravnotežij v državah članicah. Komisija je februarja 2020 začela pregled okvira ekonomskega upravljanja EU, ki zajema tudi oceno učinkovitosti uredb o postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ter napredek pri tesnejšem usklajevanju gospodarskih politik in stalni konvergenci med gospodarsko uspešnostjo držav članic.
Parlament spodbuja vključevanje nacionalnih parlamentov v okviru letnih srečanj s člani ustreznih odborov teh parlamentov. Poleg tega bi morali biti nacionalni parlamenti v skladu s pravno in politično ureditvijo posamezne države članice ustrezno vključeni v evropski semester, pa tudi v pripravo programov za stabilnost in konvergenčnih programov ter nacionalnih programov reform, da bi povečali preglednost sprejetih odločitev, zavezanost tem odločitvam in odgovornost zanje.
Maja Sabol / Samuel De Lemos Peixoto