| Nižje cene in večja izbira za potrošnike na trgu telekomunikacij bi moral biti rezultat novih zakonov EU, ki so bili oblikovani za vzpodbudo konkurence v industriji. Zakonodaja bo ustvarila enotna pravila za celotno Evropo in tako poenostavila predpise, kar bo olajšalo vstop novim podjetjem na trg, nekdanji državni monopolisti pa ne bodo več uživali neupravičene prednosti. Zahvaljujoč Evropskemu Parlamentu vsebuje zakonodaja ukrepe za zaščito kulturne raznolikosti, upošteva potrebe invalidnih uporabnikov in v največji možni meri zmanjšuje vpliv telekomunikacijske infrastrukture na okolje.
Novi evropski pravni okvir za elektronska komunikacijska omrežja in storitve obsega vsa satelitska in zemeljska komunikacijska omrežja: javno telefonijo, internet, kabelsko televizijo, prenosne telefone in prizemno radiodifuzijo. Predstavlja temelj za prilagoditev sedanje telekomunikacijske zakonodaje EU z velikim tehnološkim napredkom, ki ga področje doživlja zadnja leta. Zakonodaja je tehnološko nevtralna, saj postavlja vsa omrežja za prenos podatkov na podobno raven in zagotavlja standarde EU za spodbujanje konkurence, ter daje Evropi prednost pred njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji. Poleg tega zakonodaja racionalizira pravila za akterje na trgu in jih usklajuje po celi EU, kar naj bi pripomoglo k odpravi ovir pri vstopu na nacionalne trge. V nadaljevanju bomo predstavili celoten paket (pet direktiv in ena uredba), razen direktive o varovanju osebnih podatkov, o kateri lahko več preberete v našem prispevku o internetu.
Enotni regulativni okvir
Prva direktiva predstavlja vseobsegajoči pravni okvir o elektronskih komunikacijskih omrežjih in storitvah. Zakonodajalcem nakazuje načela in cilje, hkrati pa določa smernice za upravljanje z redkimi viri, kot je radijski spekter. Parlament je sicer direktivo sprejel, a je vztrajal, naj tudi nacionalni regulativni organi spodbujajo politiko pospeševanja kulturne in jezikovne raznolikosti ter pluralnosti medijev. Zahvaljujoč Parlamentu, cilji politike novega okvirja sedaj vsebujejo tudi specifični cilj o tem, da mora biti ustvarjen trg, kjer bodo vsi potrošniki, vključno z invalidi, imeli glede izbire in cen enako možnost dobiti za svoj denar kar največ.
Poslanci so se zavzeli tudi za bolj kompatibilne interaktivne storitve na digitalni TV (ali "medobratovalnost"), zaradi česar so pozivali vse novince na trgu, da uporabijo enotno standardno tehnologijo (Multimedia Home Platform). Po drugi strani so bili ministri za industrijo v Svetu mnenja, da mora biti standardizacija v rokah industrije in prostovoljna. Sklenjen je bil dogovor med obema stališčema: države članice bodo samo "spodbujale" operaterje digitalnih televizijskih platform k uporabi takšnih standardov, Komisija pa bo po enem letu, po javnem posvetu, pripravila ponovno oceno stanja z možnostjo uvedbe obveznega standarda.
Izdajanje dovoljenj
Regulativne ovire ob vstopu na trg je potrebno zmanjšati na najnižjo možno raven, saj bomo le tako lahko vzpodbudili razvoj novih elektronskih komunikacijskih storitev in omogočili, da imajo tako ponudniki storitev kot potrošniki koristi od ekonomije obsega na enotnem evropskem trgu. Zato je namen druge direktive poenotenje postopkov za izdajanje dovoljenj ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij, kar bi pripomoglo k odpravi razdrobljenosti in razlik med nacionalnimi pravili članic.
A čeprav se je Parlament zavzemal za spodbudo novih podjetij pri vstopu na trg, je vseeno vztrajal na stališču, da morajo vlade ponuditi odškodnino obstoječim operaterjem, katerim bi omejile oz. odvzele pravice, dokler ne namestijo nove tehnične opreme. Poslanci so tudi zahtevali, da so podatki o pravicah, pogojih, postopkih, stroških in pristojbinah objavljeni na vseh ravneh vlade.
Dostop do omrežij
Tudi način, kako države članice urejajo dostop do ter medsebojno povezovanje elektronskih komunikacijskih omrežij, je odločilnega pomena. Naslednja direktiva je tako v pomoč pri usklajevanju različnih nacionalnih pristopov do uredbe. Njen cilj je spodbuditi trajnostno konkurenco in medobratovalnost med elektronskimi komunikacijskimi storitvami. Parlament je bil zelo naklonjen vzpostavitvi večje preglednosti glede določanja cen, kar bi pripomoglo k večji učinkovitosti trga. Da bi to uresničil, se je zavzel, da mora Komisija nadzorovati in objavljati podatke o vseh spremembah, ki vplivajo na cene, ki jih plača končni uporabnik. Poslanci so tudi izrazili skrb, da lahko nova infrastruktura, kot so bazne postaje, ogrozi okolje ali iznakazi pokrajino. Zahvaljujoč Parlamentu morajo sedaj nacionalne vlade sprejeti ukrepe za zmanjšanje tega problema.
Zagotavljanje univerzalne storitve
Spet druga direktiva zagotavlja dostop do kvalitetnih storitev po celotni EU v primerih, ko trg ne zadovolji vseh potreb uporabnikov. Tu je Parlament vztrajal, da vlade sprejmejo ukrepe za zagotavljanje sprejemljivega dostopa do javnih daljnovodov telefonskih storitev za invalidne uporabnike in uporabnike s posebnimi socialnimi potrebami. Poslanci so ponovno poudarili potrebo po cenovni preglednosti in so dosegli, da imajo uporabniki na voljo vse potrebne in obstoječe podatke o različnih načinih uporabe.
Cenejši dostop do interneta
Končno so poslanci sprejeli ključni prispevek k uredbi, ki je znižal stroške uporabe interneta tako, da je izpostavil lokalne ponudnike dostopa do interneta večji konkurenci in tehnološkim inovacijam. Te direktive predpisov se drži neeleganten naslov "razvezava krajevne zanke".
"Lokalna zanka" je končna linija ožičenja v telekomunikacijskem omrežju, ki povezuje uporabnika z omrežjem. Praviloma je v lasti krajevnega telekomunikacijskega podjetja, ki je ali je bilo monopolistično. Možnosti za povečano konkurenco in inovacije torej ni, če trg ne omogoči dostopa do krajevne zanke novim ponudnikom tehničnih storitev. Eden izmed zadnjih korakov pri liberalizaciji telekomunikacijskega trga je bila "razvezava" ali liberaliziran dostop do krajevnih zank. To je spodbudilo konkurenco in pospešuje rast elektronskega trgovanja in poslovanja v Evropi.
Parlament je vztrajal, da mora uredba vsebovati osnovni seznam podatkov, ki bi jih moral dobiti nov tekmec na trgu od obstoječih operaterjev. Poslanci so zahtevali odškodnine za nove tekmece na trgu, če obstoječi operaterji ne bi popustili; s tem bi se izognili zavlačevanju bivših monopolov. Uredba je po hitrem zakonodajnem postopku stopila v veljavo 1. januarja 2001 in uporabnikom zelo hitro ponudila koristi od večje konkurence in nižjih cen. Preostanek zakonodajnega paketa je stopil v veljavo 24. julija 2003.
3G tehnologija mobilne telefonije
Poleg zakonodajnega paketa so poslanci Evropskega parlamenta februarja 2003 sprejeli resolucijo, s katero so pozvali k skupni uporabi omrežne infrastrukture znotraj celotne EU, kar bi pospešilo razvoj 3G omrežij in storitev.
EU utira pot tehnologiji mobilne telefonije. Najnovejša tehnologija, ki se imenuje "tretja generacija" (ali 3G), je izraz brezžične industrije za zbirko mednarodnih standardov in tehnologij, ki pomagajo pri izboljševanju delovanja mobilnih brezžičnih omrežij. Ponuja izboljšave veljavnih aplikacij, kar vsebuje večje hitrosti podatkov in povečano zmožnost glasovnih in podatkovnih prenosov.
Izgradnja infrastrukture za skupno uporabo omrežij na celotnem ozemlju EU je glavna prioriteta Parlamenta, s pomočjo česar bo razvoj 3G omrežij in storitev hitrejši in cenejši. Poslanci se sicer zavzemajo za to, da Komisija pripravi smernice na tem področju, čeprav hkrati poudarjajo, da zakonodaja ni potrebna, saj je ključnega pomena, da trg deluje neovirano. Ker je stopnja izpostavljenosti elektromagnetnim poljem, ki jih ustvarja oprema mobilne komunikacije, v državah članicah EU že padla pod meje, ki jih je priporočila Svetovna zdravstvena organizacija, je Parlament mnenja, da je skrb o zdravstvenih tveganjih odveč.
|
