V zadnjih letih smo priča razcvetu uporabe interneta. Da bi povečala prednosti te nove tehnologije in istočasno zaščitila javnost ter podjetja pred njenimi nezaželenimi posledicami, je Evropska unija uvedla veliko število zakonov. Evropski parlament je aktivno sodeloval pri pripravi te zakonodaje, posebno v zvezi z vpeljavo nove vrhnje domene .eu, z brzdanjem nenaročenega oglaševanja preko elektronskih medijev (spam), s krepitvijo zaščite podatkov in z zagotovitvijo več proračunskih sredstev za izboljšavo varnosti spleta.
V naslovih spletnih strani so se že od samega začetka za vrhnje domene (Top Level Domains-TLD) uporabljale kratice .int, .com, .net in .org. S temi končnicami je bilo registriranih približno 20 milijonov naslovov. V zadnjih letih pa je bila izražena potreba po domeni, ki bi jo označevala kratica .eu, saj bi tako lahko promovirali evropsko identiteto in pokazali, da je EU pravno področje. Zahvaljujoč se novi uredbi EU sedaj taka domena že obstaja. Tako jo podjetja in posamezniki v Evropski uniji lahko uporabljajo za svoje spletne strani in naslove elektronske pošte, če seveda to želijo. Nova domena ne nadomešča obstoječih .si, .fr, .de in co.uk, ampak je ponujena kot alternativa. Vsekakor naj bi postala tako razširjena kot .com in .org.
Uredba, ki vzpostavlja domeno .eu, predpisuje register za njeno upravljanje. Za to nalogo je bil izbran Evropski register internetnih domen (EURID), neodvisen in neprofiten organ, ki bo skrbel za registracijo podjetij. Vsi posamezniki z bivališčem v EU ali podjetja in organizacije s sedežem v EU imajo pravico registrirati svoje domene s končnico .eu. Registracije bodo možne od druge polovice leta 2004, vendar se bodo izpeljale postopoma, da bodo se imeli imetniki prioritetnih pravic možnost registrirati prvi. Evropska komisija bo oblikovala pravila, ki bodo urejala ravnanje v primeru zlorab imen domen, določala postopke v primerih kršitev pravic do intelektualne lastnine in reševala jezikovna vprašanja.
Glavni doprinos Parlamenta k tej zakonodaji je bila podrobnejša definicija registrov, da bi delovali pošteno, transparentno in neodvisno. Parlament je tudi vztrajal, da mora v primeru sporov register ponuditi posredovanje in arbitražo, ki bi bili brezplačni ali ponujeni na osnovi povrnitve stroškov. Poslanci so dosegli tudi, da bodo on-line trgovci, ki se bodo registrirali v domeno .eu, podpisovali kodeks ravnanja in sprejeli shemo izvensodnega reševanja sporov. Na tak način bodo potrošniki začeli zaupati kratici .eu.
Zaustavitev nenaročenega oglaševanja preko elektronskih medijev (spam) in lažje nakupovanje preko interneta
Parlament je tudi sodeloval pri pripravi direktive o varovanju podatkov in zasebnosti v elektronskih komunikacijah.
V zvezi z varovanjem podatkov so poslanci vztrajali pri zahtevi, da se državam članicam dovoli neupoštevanje pravil o varovanju podatkov, kadar raziskujejo kazniva dejanja ali ščitijo nacionalno ali javno varnost, vendar to le v primeru, da so ukrepi "nujni, ustrezni in sorazmerni" v demokratični družbi. Če države članice želijo hraniti podatke - in v skladu z direktivo to lahko naredijo le za omejeno obdobje - mora njihova zakonodaja biti v skladu s pravom EU in z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
Če se vrnemo k problematiki nenaročenega oglaševanja preko elektronskih medijev, se v Parlamentu niso mogli zediniti glede načinov bojevanja proti tej metodi neposrednega trženja (ki vključuje oglaševanje preko elektronske pošte in telefaksa ter sistem klicev brez posredovanja človeka). Nekateri poslanci so bili pristaši sistema "opt-in", po katerem morajo stranke najprej dovoliti, da jim podjetja in organizacije pošiljajo tovrstna sporočila. Drugi so se bolj nagibali k sistemu "opt-out", po katerem sporočila lahko prihajajo nenaročena, vendar ima stranka zatem pravico, da zahteva odstranitev svojih podatkov iz poštnega seznama. Tretja skupina poslancev pa je bila celo mnenja, da je treba zadevo prepustiti državam članicam.
Po razvnetih razpravah so poslanci dokaj enotno podprli sistem "opt-in" za vse vrste elektronskega sporočanja. Vendar so dodali klavzulo, na osnovi katere, če podjetje ali posameznik ob prodaji izdelka pridobi od strank njihove kontaktne podatke v elektronski obliki, jih lahko uporabi za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov pod pogojem, da se strankam jasno pove, da temu lahko enostavno in brezplačno nasprotujejo.
Poslanci so tudi izoblikovali posebno direktivo, ki se nanaša na odpravo ovir v elektronskem trgovanju znotraj EU in ki določa standardno zakonodajo za nakupovanje preko interneta. Države članice morajo zagotoviti, da ponudniki storitev, ki pošiljajo nenaročena reklamna sporočila, redno pregledujejo in upoštevajo "opt-out" registre, ki se hranijo v sami državi članici.
Izboljšanje varnosti spleta
Nenaročeno oglaševanje preko elektronskih medijev in vdiranje v računalniške sisteme nista samo nadležna, ampak tudi zelo draga problema za uporabnike interneta. Elektronsko vohunjenje ali vdor virusov v njihove mreže lahko uničita podjetja in organizacije. EU želi pomagati pri reševanju tega problema. Zato je pripravila program Modinis za spremljanje akcijskega načrta eEurope 2005, ki je del lizbonske strategije. Program naj bi potekal med letoma 2003 in 2005 in naj bi pomagal širiti dobro prakso na področju informacijske tehnologije med državami članicami, analizirati gospodarske in družbene posledice informacijske družbe in izboljšati spletno ter informacijsko varnost.
Parlament je na začetku podprl predlog Komisije, ki je temu programu namenil 25 milijonov evrov, vendar je Svet ministrov hotel znižati to vsoto na 20 milijonov. Poslanci so nato pristali na kompromisni znesek 21 milijonov, ki bi moral zadostovati za izpolnitev ciljev programa.
|