Evropski parlament v akciji
Pomembni dosežki
1999-2004

 
Evropski parlament
Reforma EU
Širitev
Državljanske pravice
Pravosodje
in notranje zadeve
Zunanji odnosi
Okolje / Zaščita potrošnika
Transport /
Regionalna politika
Kmetijstvo / Ribištvo
Ekonomska
in monetarna politika
Zaposlovanje in socialna politika / Ženske pravice
Notranji trg / Industrija / Energija / Raziskave
Telekomunikacije
Internet
Avtorske pravice /
Informacijska družba
TV in filmske industrije
Liberalizacija
trga z elektricno energijo
Obnovljivi viri energije
Raziskovanje
(šesti okvirni program)
 

EPP-ED PSE Group ELDR GUE/NGL The Greens| European Free Alliance UEN EDD/PDE


Boljše varstvo avtorskih pravic - kreativnost se bo tudi v prihodnje izplačala

Dandanes je vse digitalno: besedila, glasba in filmi so po zaslugi novih medijev vedno na voljo in se lahko z neznatnimi stroški neomejeno kopirajo. V informacijski družbi ima potrošnik vedno in povsod možnost dostopa do podatkov, življenjski ritem pa je tako vse hitrejši. Potrošnik lahko izkoristi širok informacijski razpon; namesto v knjižnici lahko znanstvena besedila prebira na internetu, sam lahko ustvari glasbene zgoščenke in še mnogo drugega.

Nova tehnologija prinaša nove možnosti in ljudem odpira prej neslutene poti do kreativnosti drugih. Kljub temu mora biti zagotovljeno, da avtorji, producenti in igralci za svoje delo dobijo primerno plačilo. Enako velja za trgovanje z umetniškimi deli. Evropski zakonodajalec je prepričan, da ima umetnik pravico do dobička ne le od prve, temveč tudi od vseh nadaljnih prodaj svojih del. Dva nova okvirna zakona zagotavljata ustvarjalcu gotovo in dolgoročno korist od svojega dela. Kreativost se bo torej tudi v prihodnje izplačala.

Avtorji ne smejo biti prikrajšani

EU podpira informacijsko družbo, inovativne proizvode in storitve. Z direktivo o harmonizaciji avtorskega prava želi hkrati zagotoviti tudi pošteno nadomestilo. Poleg tega Unija ščiti pred ilegalnimi dejanji kot je piratstvo in v skladu s tem določa državam članicam skupna pravila za reproduciranje, predvajanje in distribuiranje del. Direktiva prilagaja evropsko avtorsko pravo tehničnemu napredku, poleg tega vključuje mednarodne obveznosti, ki izhajajo iz dveh mednarodnih pogodb v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO).

Direktiva o avtorskem pravu ščiti skladatelje ali avtorje knjig ali filmov. Enako velja za posnetke del glasbenikov ali igralcev, proizvajalce fonogramov, producente filmov ter RTV organizacije. Od 22. decembra 2002 morajo nacionalni zakoni držav članic ustrezati določbam EU.

Kdor ustvari intelektualno lastnino, naj bi na podlagi direktive lahko nadzoroval njeno reproduciranje. Toda vrsta izjem zagotavlja, da pride tudi javnost na svoj račun. Države članice se same odločijo, ali bodo uveljavile te ozko določene izjeme. Potrošnikom lahko, na primer, dovolijo izdelavo kopij za zasebno uporabo, ali dovolijo izjeme za znanstvene namene, potrebe pouka, knjižnice ali arhive, poročila za tisk ali za določene skupine oseb, npr. za invalide.

Evropski poslanci so želeli ob upravičenem interesu javnosti doseči predvsem, da posebna pravila ne bi izpodrinila pravic avtorja, in so tudi dosegli, da dobi avtor v določenih primerih ustrezno nadomestilo. V nasprotju z željami držav članic v Svetu so evropski poslanci dosegli, da se ime avtorja pri sklicevanju na njegovo delo navede, "razen v primerih, v katerih se to izkaže za nemogoče." Svet se je sicer zavzemal za ohlapnejšo obliko besedila. Evropski poslanci so se zavzeli tudi za prenos direktive v nacionalno zakonodajo v okviru leta in pol in ne dveh let, kot je zahteval Svet.

Upodabljajoča umetnost ne sme ostati brez sredstev

Zakonodajalci EU se strinjajo, da na področju upodabljajoče umetnosti prihaja do izkrivljanja konkurence in pomanjkljivega varstva avtorskih pravic, saj so v nekaterih državah Unije upodabljajoči umetniki v primerjavi z ostalimi umetniki zapostavljeni. Medtem ko skladatelji pri vsakem predvajanju svojih del na radiu dobijo za to denar, je za slikarje velikokrat enkratna prodaja dela njihov edini dobiček. Bernska konvencija sicer predvideva udeležbo ustvarjalca pri dobičku od vsake nadaljnje prodaje njegovega dela, vendar konvencija ni zavezujoča. Nekatere države sledne pravice ne poznajo, v drugih državah, ki to pravico poznajo, pa so standardi različni.

V prihodnosti bodo upodabljajoči umetniki zaslužili pri vsaki nadaljni prodaji svojih del. Direktiva o sledni pravici mora biti do 1. januarja 2006 prenesena v nacionalno zakonodajo in se nanaša predvsem na sodobno umetnost, kajti pravica do nadomestila preneha 70 let po smrti avtorja. Sledna pravica velja tudi samo takrat, ko profesionalci, kot npr. trgovci z umetninami, prodajajo dela. Nadomestilo je različno visoko in se niža z naraščanjem prodajne vsote s štirih odstotkov na četrtino odstotka. Državam članicam je dovoljeno določiti izjeme, ko sledne pravice ni nujno uporabiti.

Kljub temu, da so si bili poslanci Evropskega parlamenta in Ministrski svet glede ciljev enotni, sta ostali sporni dve temi. Prvič, višina najmanjše prodajne vsote, od katere naprej velja sledna pravica. Svet je določil znesek 4000 evrov in je s tem želel, da se vključi manj umetniških del, kot so to želeli poslanci, ki so predlagali 1000 evrov. Drugič, sporni ostajajo roki, določeni za prenos predpisa v nacionalno zakonodajo in prehodni roki. Ministrski svet je hotel dati državam članicam na razpolago več časa kot Parlament. Na koncu je bil sklenjen kompromis: sledna pravica velja le za predmete v vrednosti najmanj 3000 evrov, pri čemer lahko države članice določijo nižjo vsoto. Svet je dosegel, da lahko umetnik ob vsaki nadaljnji prodaji dobi največ 12.500 evrov. Rok za prenos predpisov v nacionalno zakonodajo je štiri leta - Parlament je zahteval dve, Svet pa pet let.

Geslo

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO): WIPO je posebna agencija Organizacije združenih narodov, katere namen je podpirati varstvo avtorskih pravic in pravic industrijske lastnine . V organizacijo, ki je bila ustanovljena leta 1967 in ima sedež v Ženevi, je vključenih 180 držav. Začetki WIPO segajo v osemdeseta leta 19. stoletja, do Pariške konvencije za zaščito industrijske lastnine iz leta 1883, ter Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del, iz leta 1886. S sledno pravico se posebej ukvarja 14. člen Bernske konvencije, ki je bila zadnjič dopolnjena leta 1971 v Parizu.



  
Porocevalci:
  
Avtorske pravice: Enrico Boselli (PES, I)
Intelektualna lastnina - pravica ponovne prodaje v korist avtorja: Jürgen Zimmerling (EPP-ED, D)
WIPO (Svetovna organizacija za industrijsko lastnino)
  
Pregled nad zakonodajnimi postopki:
  
Avtorske pravice:
Intelektualna lastnina - pravica ponovne prodaje v korist avtorja:
  
Uradni list - sklepne listine:
  
Avtorske pravice
Intelektualna lastnina - pravica ponovne prodaje v korist avtorja

 

 

 
  Publishing deadline: 2 April 2004