Evropski parlament v akciji
Pomembni dosežki
1999-2004

 
Evropski parlament
Reforma EU
Širitev
Državljanske pravice
Pravosodje
in notranje zadeve
Zunanji odnosi
Okolje / Zašcita potrošnika
Transport /
Regionalna politika
Kmetijstvo / Ribištvo
Ekonomska
in monetarna politika
Zaposlovanje in socialna politika / Ženske pravice
Notranji trg / Industrija / Energija / Raziskave
Telekomunikacije
Internet
Avtorske pravice /
Informacijska družba
TV in filmske industrije
Liberalizacija
trga z elektricno energijo
Obnovljivi viri energije
Raziskovanje
(šesti okvirni program)
 

EPP-ED PSE Group ELDR GUE/NGL The Greens| European Free Alliance UEN EDD/PDE

> Single Market


Evropska unija in razcvet interneta

V zadnjih letih smo prica razcvetu uporabe interneta. Da bi povecala prednosti te nove tehnologije in istocasno zašcitila javnost ter podjetja pred njenimi nezaželenimi posledicami, je Evropska unija uvedla veliko število zakonov. Evropski parlament je aktivno sodeloval pri pripravi te zakonodaje, posebno v zvezi z vpeljavo nove vrhnje domene .eu, z brzdanjem nenarocenega oglaševanja preko elektronskih medijev (spam), s krepitvijo zašcite podatkov in z zagotovitvijo vec proracunskih sredstev za izboljšavo varnosti spleta.

V naslovih spletnih strani so se že od samega zacetka za vrhnje domene (Top Level Domains-TLD) uporabljale kratice .int, .com, .net in .org. S temi koncnicami je bilo registriranih približno 20 milijonov naslovov. V zadnjih letih pa je bila izražena potreba po domeni, ki bi jo oznacevala kratica .eu, saj bi tako lahko promovirali evropsko identiteto in pokazali, da je EU pravno podrocje. Zahvaljujoc se novi uredbi EU sedaj taka domena že obstaja. Tako jo podjetja in posamezniki v Evropski uniji lahko uporabljajo za svoje spletne strani in naslove elektronske pošte, ce seveda to želijo. Nova domena ne nadomešca obstojecih .si, .fr, .de in co.uk, ampak je ponujena kot alternativa. Vsekakor naj bi postala tako razširjena kot .com in .org.

Uredba, ki vzpostavlja domeno .eu, predpisuje register za njeno upravljanje. Za to nalogo je bil izbran Evropski register internetnih domen (EURID), neodvisen in neprofiten organ, ki bo skrbel za registracijo podjetij. Vsi posamezniki z bivališcem v EU ali podjetja in organizacije s sedežem v EU imajo pravico registrirati svoje domene s koncnico .eu. Registracije bodo možne od druge polovice leta 2004, vendar se bodo izpeljale postopoma, da bodo se imeli imetniki prioritetnih pravic možnost registrirati prvi. Evropska komisija bo oblikovala pravila, ki bodo urejala ravnanje v primeru zlorab imen domen, dolocala postopke v primerih kršitev pravic do intelektualne lastnine in reševala jezikovna vprašanja.

Glavni doprinos Parlamenta k tej zakonodaji je bila podrobnejša definicija registrov, da bi delovali pošteno, transparentno in neodvisno. Parlament je tudi vztrajal, da mora v primeru sporov register ponuditi posredovanje in arbitražo, ki bi bili brezplacni ali ponujeni na osnovi povrnitve stroškov. Poslanci so dosegli tudi, da bodo on-line trgovci, ki se bodo registrirali v domeno .eu, podpisovali kodeks ravnanja in sprejeli shemo izvensodnega reševanja sporov. Na tak nacin bodo potrošniki zaceli zaupati kratici .eu.

Zaustavitev nenarocenega oglaševanja preko elektronskih medijev (spam) in lažje nakupovanje preko interneta

Parlament je tudi sodeloval pri pripravi direktive o varovanju podatkov in zasebnosti v elektronskih komunikacijah.

V zvezi z varovanjem podatkov so poslanci vztrajali pri zahtevi, da se državam clanicam dovoli neupoštevanje pravil o varovanju podatkov, kadar raziskujejo kazniva dejanja ali šcitijo nacionalno ali javno varnost, vendar to le v primeru, da so ukrepi "nujni, ustrezni in sorazmerni" v demokraticni družbi. Ce države clanice želijo hraniti podatke - in v skladu z direktivo to lahko naredijo le za omejeno obdobje - mora njihova zakonodaja biti v skladu s pravom EU in z Evropsko konvencijo o clovekovih pravicah.

Ce se vrnemo k problematiki nenarocenega oglaševanja preko elektronskih medijev, se v Parlamentu niso mogli zediniti glede nacinov bojevanja proti tej metodi neposrednega trženja (ki vkljucuje oglaševanje preko elektronske pošte in telefaksa ter sistem klicev brez posredovanja cloveka). Nekateri poslanci so bili pristaši sistema "opt-in", po katerem morajo stranke najprej dovoliti, da jim podjetja in organizacije pošiljajo tovrstna sporocila. Drugi so se bolj nagibali k sistemu "opt-out", po katerem sporocila lahko prihajajo nenarocena, vendar ima stranka zatem pravico, da zahteva odstranitev svojih podatkov iz poštnega seznama. Tretja skupina poslancev pa je bila celo mnenja, da je treba zadevo prepustiti državam clanicam.

Po razvnetih razpravah so poslanci dokaj enotno podprli sistem "opt-in" za vse vrste elektronskega sporocanja. Vendar so dodali klavzulo, na osnovi katere, ce podjetje ali posameznik ob prodaji izdelka pridobi od strank njihove kontaktne podatke v elektronski obliki, jih lahko uporabi za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov pod pogojem, da se strankam jasno pove, da temu lahko enostavno in brezplacno nasprotujejo.

Poslanci so tudi izoblikovali posebno direktivo, ki se nanaša na odpravo ovir v elektronskem trgovanju znotraj EU in ki doloca standardno zakonodajo za nakupovanje preko interneta. Države clanice morajo zagotoviti, da ponudniki storitev, ki pošiljajo nenarocena reklamna sporocila, redno pregledujejo in upoštevajo "opt-out" registre, ki se hranijo v sami državi clanici.

Izboljšanje varnosti spleta

Nenaroceno oglaševanje preko elektronskih medijev in vdiranje v racunalniške sisteme nista samo nadležna, ampak tudi zelo draga problema za uporabnike interneta. Elektronsko vohunjenje ali vdor virusov v njihove mreže lahko unicita podjetja in organizacije. EU želi pomagati pri reševanju tega problema. Zato je pripravila program Modinis za spremljanje akcijskega nacrta eEurope 2005, ki je del lizbonske strategije. Program naj bi potekal med letoma 2003 in 2005 in naj bi pomagal širiti dobro prakso na podrocju informacijske tehnologije med državami clanicami, analizirati gospodarske in družbene posledice informacijske družbe in izboljšati spletno ter informacijsko varnost.

Parlament je na zacetku podprl predlog Komisije, ki je temu programu namenil 25 milijonov evrov, vendar je Svet ministrov hotel znižati to vsoto na 20 milijonov. Poslanci so nato pristali na kompromisni znesek 21 milijonov, ki bi moral zadostovati za izpolnitev ciljev programa.



  
Porocevalci:
  
Realizacija vrhnje domene .eu: Colette Flesch (ELDR, L)
Vecletni program za spremljanje eEurope (MODINIS): Imelda Mary Read (PES, UK)
Obdelava osebnih podatkov in varovanje zasebnosti v sektorju elektronskih komunikacij: Marco Cappato (IND ,I)
Pravni vidiki storitev informacijske družbe: Ana Palacio Vallelersundi (EPP-ED, P) - ni vec poslanka Evropskega parlamenta
  
Uradni list - sklepne listine:
  
Realizacija (implementacija) vrhnje domene .eu
Vecletni program za spremljanje eEurope (MODINIS)
Obdelava osebnih podatkov in varovanje zasebnosti v sektorju elektronskih komunikacij
Pravni vidiki storitev informacijske družbe

 

 

 
  Publishing deadline: 2 April 2004