Evropski parlament v akciji
Pomembni dosežki
1999-2004

 
Evropski parlament
Reforma EU
Širitev
Državljanske pravice
Pravosodje
in notranje zadeve
Zunanji odnosi
Okolje / Zaščita potrošnika
Transport /
Regionalna politika
Kmetijstvo / Ribištvo
Ekonomska
in monetarna politika
Lizbonska strategija
Finančne storitve
Demokraticni nadzor
Evropske centralne banke
Čezmejna plačila
Zaposlovanje in socialna politika / Ženske pravice
Notranji trg / Industrija / Energija / Raziskave
 

EPP-ED PSE Group ELDR GUE/NGL The Greens| European Free Alliance UEN EDD/PDE


Finančne storitve: v smeri enotnega trga

Bolj učinkoviti finančni trgi so ključnega pomena za prihodnost evropskega gospodarstva. V zadnjih letih je Evropski parlament sprejel niz zakonskih predpisov, katerih namen sta bila združevanje področja finančnih storitev po vsej EU in istočasen poskus uskladitve dveh različnih ciljev: večja konkurenčnost znotraj področja in boljša zaščita investitorjev. Parlament je pazljivo prisluhnil predstavnikom industrije ter potrošnikov in zato ob koncu pripravil bolj uravnovešene in uporabne zakonske predpise.

Združeni evropski finančni trgi naj bi prinesli koristi podjetjem, investitorjem in potrošnikom. Družbe bodo lažje pridobivale finančna sredstva v drugih državah članicah in zaposleni bodo lahko vlagali denar v pokojninske sklade, ki jih upravlja družba iz druge države članice. Več konkurenčnosti bo prineslo cenejša finančna sredstva, ta pa bodo nato pospešila rast in zaposlovanje v realnem gospodarstvu. Vendar morajo to otvoritev trga spremljati močnejši nadzor in pravila, da bi se izognili nestabilnosti trga in goljufijam. Združitev finančnih trgov EU naj bi povečala BDP za 1,1% v enem desetletju (130 milijard evrov) in zaposlenost za 0,5%. Združevanje delniških trgov naj bi zmanjšalo stroške kapitala za 0,5%.

Na pobudo Parlamenta je Komisija maja 1999 predstavila akcijski načrt o finančnih storitvah, ki je predvideval 42 ukrepov za združevanje nacionalnih finančnih trgov v enoten evropski trg. Evropski svet v Lizboni je določil, da je treba načrt izpolniti do leta 2005, in od tedaj so bili sprejeti skoraj vsi ukrepi. Parlament je podprl prizadevanja za odpiranje trgov, a se je istočasno tudi zavzel za večjo zaščito investitorjev. V primeru ponudb za prevzem je Parlament najprej zavrnil prvi osnutek, češ da ni dovolj upošteval posledic za nekatere države članice, zlasti za Nemčijo, nato pa izsilil popolno revizijo predloga.

Učinek teh novih zakonskih predpisov je že čutiti. Na področju industrije sta se začela racionalizacija in prestrukturiranje. Čezmejnega trgovanja je več in finančne ustanove so okrepile svoj položaj v drugih državah članicah. Poleg tega pa so večje možnosti za naložbe in varčevanje zmanjšale odvisnost družb od bančnih posojil.

Reševanje problema trgovanja na osnovi notranjih informacij

Parlament je sprejel direktivo, ki prepoveduje manipulacije finančnih trgov, na primer z naročili investicijskega značaja, katerih namen je ustvariti napačno zaznavo povpraševanja, ali s širitvijo lažnih informacij ali govoric z namenom vplivanja na cene. Direktiva tudi prepoveduje osebam, ki imajo notranje informacije, da poslujejo s finančnimi instrumenti, saj bi lahko taka informacija vplivala na njihovo ceno. Ta pravila, ki jih morajo države članice uzakoniti do oktobra 2004, so ključnega pomena za povečanje zaupanja investitorja v bolj odprt finančni sektor.

Da bi se družbam olajšalo pridobivanje finančnih sredstev v drugih državah članicah, je bila sprejeta še ena direktiva, ki uvaja enotni evropski dokument (ali "potni list") za izdajatelje vrednostnih papirjev. Na ta način lahko predstavitveni prospekt družbe, ki je priznan v eni izmed držav EU, postane veljaven tudi v ostalih. Z željo čim bolj se izogniti birokraciji, je Parlament dosegel, da ta direktiva dovoljuje izjeme za majhna podjetja. Predpisi namreč ne veljajo za prodajo delnic za manj kot 2,5 milijonov evrov na leto. Parlament je tudi zahteval in dosegel, da lahko izdajatelji obveznic z velikimi nominalnimi vrednostmi svobodno izberejo svoj regulator. Države članice morajo sprejeti ta zakon do julija 2005.

Namen direktive o investicijskih skladih pa je oblikovanje likvidnih, konkurenčnih in preglednih trgov za izvedbo naročil, na primer za nakup in prodajo delnic. Banke ali investicijska podjetja bodo lahko interno odgovarjale na naročila za nakup in prodajo ali na podlagi svojega kapitala, ne da bi se jim bilo treba podati na s predpisi urejeni trg. V državah kot je Velika Britanija, kjer je to že dovoljeno, velike ustanove in investicijska podjetja interno obravnavajo med 15% in 30% naročil. To odpiranje trgov spremljajo strožja pravila o preglednosti cen. Parlament je pripomogel k pojasnitvi izhodiščnega predloga: prilagodil ga je, tako da je postal bolj uporaben v različnih tržnih situacijah, uvedel razlikovanje med poklicnimi ter maloprodajnimi kupci in dosegel posebno obravnavanje izrecno izvedbenih podjetij.

Direktiva o preglednosti določa minimalne zahteve glede informacij, ki jih morajo objaviti družbe, s katerimi se javno trguje na evropski ravni. Njen namen je povečanje zaupanja investitorjev v družbe, z delnicami katerih se trguje v drugih državah. To je bistvenega pomena za spodbujanje čezmejnih finančnih naložb. Letno poročilo družbe bo vključevalo revidirane računovodske izkaze, poročilo o poslovanju in izjave osebe odgovorne za informiranje. Polletna poročila so tudi obvezna, vendar so manj zahtevna kot letna. Na zahtevo Parlamenta, četrtletni računi ne bodo obvezni.

Ponudbe za prevzem: drugi poskus

Namen te direktive je bila določitev standardnih vseevropskih pravil za prevzem večine delnic družb, s katerimi se trguje. Direktiva vključuje splošno definicijo pravične cene in stroge določbe o informiranju. Zaščita manjših delničarjev je postala ključna.

Zgodba o direktivi je dolga. Po 12 letih pogajanj je Parlament leta 2001 z zelo majhno večino zavrnil sporazum s Svetom, ki ni upošteval velikih razlik v pravu gospodarskih družb držav članic. Poslanci Evropskega parlamenta so glasovali proti direktivi, saj so bili mnenja, da kompromis ne nudi enakih konkurenčnih pogojev. Direktiva je omejevala možnost obrambnih ukrepov, ki so običajni na določenih trgih, kot je na primer nemški, a se ni dotaknila možnosti večkratnih glasovalnih pravic. Slednje se redno uporabljajo v nordijskih državah in lahko delujejo kot dejanski obrambni ukrepi.

 Potem ko je bila zavrnjena njena prva direktiva, je Komisija predložila novi predlog, ki še zmeraj ni zadovoljeval zahtev Parlamenta in ki je bil bistveno spremenjen po pogajanjih med poslanci Evropskega parlamenta in Svetom. Končni sporazum sprejet decembra 2003 priznava razlike med nacionalnimi zakonodajami ter tržnimi praksami držav članic in tem dovoljuje, da se ne držijo nekaterih določb. V praksi države članice lahko še dovolijo družbam, da obdržijo obrambne ukrepe. Direktiva tudi ureja vprašanje večkratnih glasovalnih pravic, ki jih Komisija ni vključila v svoj predlog.

Naslednji ukrep za zaščito investitorjev je bila direktiva o bonitetnem nadzoru finančnih konglomeratov. Ta bo zapolnila vrzel v obstoječi zakonodaji, ki ne pokriva transakcij znotraj tovrstne skupine. Novi predpisi bodo omejili tveganje finančnih težav za takšne konglomerate, ki so opredeljeni kot družbe, katerih vsaj 40% sredstev je sestavljenih iz finančnih podjetij. Nekatere izmed njih so ene izmed največjih finančnih skupin na svetu in krize ne bi prizadele samo posameznih investitorjev, ampak celoten finančni sektor. Direktiva se bo uporabljala za račune za proračunska leta od 1. januarja 2005 dalje.

Vzpostavitev notranjega trga za posredovanje zavarovanj je namen še ene direktive. Od decembra 2003 ima zavarovalniški posrednik, registriran v eni izmed držav članic, pravico prodajati svoje storitve v ostalih državah članicah. Trenutno posredniki prodajo 50% zavarovalnih polic, vendar le redki izmed njih ponujajo svoje storitve izven svoje države.

Do napredka je prišlo tudi na področju notranjih trgov sistemov pokojninskega zavarovanja v podjetjih. Po določbah nove direktive, ki jo je treba izvajati od sredine leta 2005, bo pokojninski sklad, ki je registriran v eni izmed držav članic, lahko upravljal sisteme pokojninskega zavarovanja podjetij, ki imajo sedež v drugi državi, ne da bi se mu bilo treba dodatno registrirati. To bo na primer olajšalo uslužbencem mednarodnih družb prenašanje svojih pokojnin iz ene države v drugo.



  
Porocevalci:
  
Financni trgi: trgovanje na osnovi notranjih zaupnih informacij in zloraba trga: Robert Goebbels (PES, L)
Kapitalski trg: prospekt, ki ga je treba objaviti za vrednostne papirje: Christopher Huhne (ELDR, UK)
Investicijske storitve in urejeni trgi: Theresa Villiers (EPP-ED, UK)
Vrednostni papirji: izdajatelji, ki tržijo na urejenem trgu, zahteve o preglednosti: Peter Skinner (PES, UK)
Pravo gospodarskih družb: ponudbe za prevzem, zašcita delnicarjev, pravice delavcev po informiranju: Klaus-Heiner Lehne (EPP-ED, D)
Pravo gospodarskih družb: ponudbe za prevzem: Klaus-Heiner Lehne (EPP-ED, D)
Financni trgi in ustanove: stabilnost, previdnostni ukrepi, pravna varnost: Alain Lipietz (Greens/EFA, F)
Zavarovanje: svoboda ustanovitve in storitev posredovalcev, zašcita strank: Luis Berenguer Fuster (PES, E)
Uredbe za upokojitev, pokojninski skladi: Othmar Karas (EPP-ED, A)
  
Sklepne listine, objavljene v Uradnem listu:
  
Financni trgi: trgovanje na osnovi notranjih zaupnih informacij in zloraba trga
Kapitalski trg: prospekt, ki ga je treba objaviti za vrednostne papirje
Investicijske storitve in urejeni trgi
Vrednostni papirji: izdajatelji, ki tržijo na urejenem trgu, zahteve o preglednosti
Pravo gospodarskih družb: ponudbe za prevzem, zašcita delnicarjev, pravice delavcev po informiranju - besedilo, ki ga je sprejel Parlament
Pravo gospodarskih družb: ponudbe za prevzem
Financni trgi in ustanove: stabilnost, previdnostni ukrepi, pravna varnost
Zavarovanje: svoboda ustanovitve in storitev posredovalcev, zašcita strank
Uredbe za upokojitev, pokojninski skladi

 

 

 
  Publishing deadline: 2 April 2004