|
Evropska centralna banka sprejema odločitve o monetarni politiki neodvisno od nacionalnih institucij in institucij Skupnosti, vendar je še vedno demokratično odgovorna ter mora skladno s Pogodbo ES poročati Evropskemu parlamentu in Svetu ministrov. Predsednik ECB nastopi enkrat letno pred celotnim Parlamentom ter večkrat letno pred Odborom EP za monetarne zadeve. Parlament ima tudi posvetovalno vlogo pri imenovanju novih članov izvršnega odbora ECB.
ECB upravljata dva glavna organa: Svet ECB in Izvršilni odbor, katerima predseduje predsednik ECB (glej okence). Predsednik ECB mora v skladu s členom 113 Pogodbe ES predstaviti letno poročilo Banke na plenarnem zasedanju Parlamenta, ki je ponavadi julija, ko imajo poslanci priložnost, da izrazijo svoje mnenje o monetarni politiki ECB. Razprava se zaključi s sprejetjem parlamentarne resolucije, ki je doslej močno podpirala neodvisnost Banke in njeno monetarno politiko.Parlament je tudi podprl pozive ECB državam članicam, da pospešijo strukturne gospodarske reforme. Poslanci pa so bili bolj kritični do informacijske politike Banke, saj so večkrat zahtevali, naj bo preglednejša. Banka je sprejela nekatere predloge Parlamenta, kot je npr. objava ekonometričnih modelov, čeprav še vedno nasprotuje drugim predlogom. Parlament že dolgo zahteva objavo povzetkov zapisnikov posameznih sestankov Sveta ECB, vključno s stališci za in proti. Da bi pospešil odziv Banke na gospodarski razvoj, je Parlament pozval k sprejemanju odločitev na podlagi glasovanja namesto na podlagi soglasja.
Drugi del demokratičnega nadzora ECB je reden "monetarni dialog" med parlamentarnim Odborom za ekonomske in monetarne zadeve ter predsednikom ali podpredsednikom Banke. Po Pogodbi "lahko" člani Izvršilnega odbora nastopijo pred odborom EP. Wim Duisenberg, prvi predsednik ECB je soglašal, da pred Odborom za ekonomske in monetarne zadeve nastopi štirikrat letno. Novi predsednik Jean-Claude Trichet je obljubil, da bo to tradicijo nadaljeval. Poslanci vsega političnega spektra so to priložnost vzeli resno ter predsednika vprašali o vlogi ECB, spraševali so ga o ciljih v zvezi z inflacijo, gospodarskem položaju, politiki obrestnih mer, strukturnih reformah, Paktu stabilnosti in številnih drugih zadevah. Dobesedni zapisi teh sej so objavljeni na internetu.
Statut ECB in imenovanje članov odbora
S Parlamentom se je potrebno posvetovati tudi pred vsako spremembo statuta Evropske centralne banke. Marca 2003 so poslanci ocenili predlog spremembe postopkov glasovanja znotraj Sveta ECB, namenjene boljšemu delovanju Sveta ob širitvi evro območja. Parlament je želel ohraniti pravilo neomejene glasovalne pravice za vse guvernerje nacionalnih centralnih bank evro območja, ki bodo skupaj z Izvršilnim odborom odločali o srednjeročnih političnih odločitvah. Finančni ministri pa so dali zeleno luč novemu sistemu, po katerem se bo glasovalna pravica izmenjavala med državami evro območja, tako da vsi guvernerji ne bodo vsakič glasovali.
S Parlamentom se je treba posvetovati tudi pri imenovanju vseh članov Izvršilnega odbora ECB, vključno s predsednikom, ki je dejansko bil zamenjan v sedanjem parlamentarnem obdobju, ko so poslanci potrdili imenovanje Jean-Claude Tricheta kot vodjo Banke za osemletno obdobje. G. Trichet je predsednik od 1. novembra 2003, ko je odstopil g. Duisenberg. Poslanci so v sedanjem parlamentarnem obdobju leta 2002 potrdili tudi imenovanje novega podpredsednika ECB, Lucasa Papademosa ter leta 2003 druge članice Izvršilnega odbora gospo Gertrude Tumpel-Gugerell. Preden Parlament na zasedanju glasuje o njihovem imenovanju, morajo kandidati odgovoriti na pisni vprašalnik, ki ga pripravi Odbor za ekonomske in monetarne zadeve. V Evropskem parlamentu se morajo udeležiti tudi zaslišanja, ki ga pripravi odbor, na katerem lahko poslanci ocenijo primernost kandidatov za delo ter njihovo pripravljenost za sodelovanje s Parlamentom. Čeprav v teh primerih mnenje Parlamenta ni pravno zavezujoče, bi bilo za vlade EU politično nesmiselno, če bi imenovale za člana odbora kandidata, ki bi ga zavrnil celoten Parlament.
Vodilni organi ECB
ECB ima dva vodilna organa. Svet ECB, ki ga sestavljajo Izvršilni odbor in guvernerji centralnih bank držav evro območja, odloča o splošni monetarni politiki na evro območju ter določa obrestne mere. Izvršilni odbor, sestavljen iz šestih članov, ki jih potrdijo vodje držav ali vlad držav iz evro območja, izvaja monetarno politiko na osnovi smernic Sveta ECB.
|
