| Vsako leto v prometnih nesrečah na območju držav članic Evropske unije pred širitvijo življenje izgubi 40000 ljudi, več kot 1,7 milijona pa se jih poškoduje. Med njimi so pešci, kolesarji, potniki in vozniki. Evropski parlament je v prizadevanju, da bi zmanjšal število žrtev, sprejel številne zakone, ki urejajo najrazličnejše zadeve: od oblikovanja sprednjega dela vozil, delovnega časa voznikov tovornjakov do varnosti cestnih predorov.
Medtem ko je bilo oblikovanje vozil v zadnji letih usmerjeno predvsem v povečevanje varnosti voznikov, je bila varnost peščev zapostavljena. Vsako leto se v prometnih nesrečah na območju Evropske skupnosti, predvsem v mestnih območjih, smrtno ponesreči 8000 pešcev in kolesarjev, nadaljnjih 300000 pa se jih poškoduje. Celo vozila, ki vozijo z relativno nizko hitrostjo, lahko v primeru nesreče povzročijo resne ali smrtne poškodbe pešcev ali kolesarjev, zlasti če so to otroci.
V letu 2001 je Komisija zaključila pogajanja o prostovoljnem sporazumu z evropskimi, japonskimi in korejskimi proizvajalci avtomobilov. Sporazum se nanaša na oblikovanje odbijačev in pokrova motorja avtomobilov ter lahkih dostavnih vozil tako, da se zmanjšajo posledice trčenja za pešce in ostale izpostavljene udeležence v cestnem prometu. EU se je nato odločila sprejeti obvezujočo zakonodajo, ki temelji na glavnih elementih prostovoljnega sporazuma.
Za nove tipe vozil so predvidena številna testiranja, ki bodo potekala v dveh fazah: prva faza se bo začela 1. oktobra 2005 in druga, ki bo uvajala strožje kriterije, 1. septembra 2010. S temi testi se bodo ugotavljale poškodbe nog ali glave, ki jih utrpi pešec, če vanj trči vozilo s hitrostjo 40 km/h. Sprednji deli vozil morajo biti oblikovani tako, da pri trčenju določene mejne vrednosti niso prekoračene. Po zaključku obeh faz, t.j. 31. december 2012 oz. 31. december 2015, ne bo dovoljeno prodajati novih vozil, ki ne bodo izpolnjevala predpisanih kriterijev.
Medtem ko je Evropski parlament podpiral sprejetje zakonodaje, je hkrati poudaril, da je ta ukrep le eden iz večjega paketa ukrepov, ki jih je treba sprejeti na vseh ravneh, tako na ravni Skupnosti kot gospodarstva in nacionalnih vlad, da bi se izboljšala varnost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu. Na pobudo poslancev direktiva določa, da mora Komisija preučiti možnost razširitve pravil na večja vozila, npr. velike tovornjake, avtobuse in majhne kamione.
Nič več spanja za volanom
Veliko nesreč na evropskih cestah povzročijo vozniki tovornjakov ali avtobusov, ki so predolgo vozili brez počitka. Čeprav so bili leta 1993 sprejeti predpisi o maksimalnem 48-urnem delovnem tednu za celotno Evropsko unijo, pa ti predpisi dovoljujejo izjeme v prevozni dejavnosti. To se bo spremenilo marca leta 2005, ko bo zakonodaja urejala delovni čas tudi za 6,5 milijona zaposlenih v dejavnosti cestnega prevoza. To pomeni, da vozniki avtobusov in tovornjakov ne bodo smeli delati več kot 6 zaporednih ur brez odmora, medtem ko nočno delo v vsakem 24-urnem obdobju ne bo smelo presegati 10 ur.
Evropski parlament si je uspešno prizadeval, da bi ti strogi predpisi veljali tudi za samozaposlene voznike, ki predstavljajo približno 40% vseh voznikov v dejavnosti cestnega prevoza. Poslanci so namreč želeli preprečiti, da bi se zaposleni v prevoznih podjetjih raje odločali za status samozaposlene osebe, če bi zakon veljal samo za voznike, zaposlene v prevoznem podjetju. To bi izničilo napore Evropske unije pri zagotavljanju boljših delovnih pogojev voznikov in povečanju cestne varnosti. Rezultat prizadevanj Parlamenta je, da bo od leta 2009 naprej na področju cestnega prevoza veljala enotna zakonodaja, tako za samozaposlene kot zaposlene voznike.
Varnejši cestni predori
Tik pred koncem sedanjega parlamentarnega mandata je Parlament obravnaval še en del zakonodaje, ki naj bi prispevala k večji cestni varnosti, v zvezi z varnostjo cestnih predorov. Nekatere največje nesreče v zadnjih letih so se zgodile v dolgih cestnih predorih, kot sta predora Mont Blanc in Tauern leta 1999 ter predor Gotthard leta 2001. Te alpske predore uporablja veliko težkih tovornjakov, nekateri med njimi prevažajo visoko vnetljive snovi. V primeru trčenja ali eksplozije se ogenj v predoru zelo hitro razširi.
Nova evropska zakonodaja določa minimalne varnostne standarde na področju infrastrukture, delovanja predorov, urejanja prometa in nesreč za vse obstoječe in prihodnje predore vseevropskega cestnega omrežja, ki so daljši od 500 metrov. Nekatere obstoječe cestne predore bo treba obnoviti, da bodo ustrezali novim strukturnim in tehničnim standardom. Vsa tovorna vozila in avtobusi, ki bodo uporabljali cestne predore, bodo morali biti opremljeni z gasilnimi aparati. Za lažjo evakuacijo ljudi iz predorov v primeru nesreč je treba poskrbeti tudi za boljše označbe in druge informacije v predorih.
Poslanci so se sicer strinjali z glavnimi predlogi, vendar pa so predlagali številne tehnične spremembe, vključno s pravili za izhode v sili, prezračevalne sisteme, osvetlitev ter razliko v naklonu vozišča. Njihovi predlogi temeljijo na ugotovitvah strokovnjakov iz različnih, predvsem alpskih, držav, kot so Nemčija, Avstrija, Švica in Italija. Parlament se je prav tako zavzel, da mora zakonodaja v večji meri upoštevati potrebe invalidov, npr. pri načrtovanju izhodov v sili. Novi predpisi, ki se bodo uvajali v obdobju desetih let, bodo veljali za 512 cestnih predorov, večinoma v Avstriji in v Italiji.
Zakonodaja, ki jo je Evropski parlament pomagal oblikovati v zadnjih petih letih, naj bi zagotovila večjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Vsekakor je treba na tem področju še marsikaj storiti, tako da poslance, ki bodo izvoljeni v nov Parlament junija 2004, čakajo številni že vloženi zakonodajni predlogi. Ti so del prizadevanj Evropske unije, da bi do leta 2010 prepolovila število žrtev v cestnem prometu.
|
