| Poslanci Evropskega parlamenta so zaustavili daljnosežne predloge Evropske komisije, s katerimi bi poštne storitve izpostavili večji konkurenci. Poslanci so bili odločeni, da bi tudi ljudje, ki živijo na oddaljenih območjih, morali še nadalje dobivati svojo pošto po sprejemljivih cenah. V Evropskem parlamentu vztrajajo, naj bo liberalizacija poštnih storitev bolj postopna in skrbneje kontrolirana, kot je bilo prvotno načrtovano. Tako bo mogoče vzpostaviti boljše ravnotežje med ekonomsko učinkovitostjo in socialnimi potrebami.
Poštne storitve celotne EU so ocenjene na 135 milijard pošiljk letno, kar predstavlja približno 80 milijard evrov prometa. Dandanes predstavljata ohranitev "univerzalne storitve" (dnevno pobiranje in dostavljanje pošte po dosegljivih cenah na vsakem naslovu, tudi v oddaljenih območjih) in hkrati zagotovitev konkurenčnosti poštnega sektorja v nenehno spreminjajočem se telekomunikacijskem okolju velik izziv.
V osnutku direktive o prvih korakih k liberalizaciji poštne industrije je Komisija predlagala, da bi nekatere poštne storitve odprli konkurenci. V poznejšem roku bi sledila tudi popolna vzpostavitev notranjega trga poštnih storitev. Toda Parlament je zaskrbelo, da je celo ta predlog preveč daljnosežen in zaradi pritiska poslancev se je zakonodaja precej spremenila. Začetne stopnje liberalizacije bodo potekale prijazneje, kot je načrtovala Komisija, Parlament pa bo imel odločilno besedo pri naslednjih korakih.
Dostave navadnih pisem z jamstvom
Direktiva poštnih storitev v svoji končni obliki ne zadeva pobiranja in dostavljanja državnih pošiljk ali prihajajočih tujih pošiljk, ki tehtajo manj kot 50 g. Navadna pisma bodo do nadaljnjega, kot do sedaj, pobirali in dostavljali "operaterji univerzalne storitve", (največkrat državna pošta), saj predstavlja kategorija pošiljk, lažjih od 50-gramov, obsežen del poštnega trga.
Komisija je načrtovala, da bi poštne pošiljke v naslednji kategoriji od 50 do 100 g v obdobju od 2003 do 2006 ostale v pristojnosti operatorjev univerzalne storitve. Parlament je tudi ta rok podaljšal. Poleg tega so poslanci Evropskega parlamenta trdili, da je popolna liberalizacija odhajajoče čezmejne pošte preveč drastičen ukrep, in vztrajali, da bi države članice morale zaščititi ta sektor "do mere, potrebne za zagotavljanje univerzalne storitve". To v praksi pomeni, da bi poštam omogočili uporabo prihodka iz tega tržnega segmenta za subvencioniranje univerzalne storitve.
Postopni načrt
Razpored za uvedbo konkurence je bil določen v novi zakonodaji, kot sledi:
- od 2003, za dostavo pošiljk, ki tehtajo več kot 100 g ali stanejo več kot 3-krat več kot standardno pismo;
- od 2006, za dostavo pošiljk, ki tehtajo več kot 50 g ali stanejo več kot 2,5-krat več kot standardno pismo;
- od 2003, za vse odhajajoče pošiljke za tujino, razen ko država članica meni, da je prihodek iz tega tržnega segmenta potreben za podporo univerzalne storitve.
Nadalje je Parlament uspel podaljšati tudi rok, ki ga je Komisija načrtovala za naslednjo stopnjo liberalizacije. Komisija je določila rok za odločitev o tem, ali se naj poštno tržišče odpre 1. januarja 2007 konec leta 2005, vendar ga je Parlament zavrnil. Namesto tega direktiva zahteva od Komisije, da v letu 2006 izvede popolno raziskavo za vsako od držav članic ter oceni vpliv, ki bi ga imela vzpostavitev notranjega trga poštnih storitev do leta 2009 na univerzalno storitev. Na osnovi te študije mora Komisija predložiti Parlamentu in Svetu ministrov nov osnutek zakonodaje. Ti bodo nato potrdili rok za vzpostavitev notranjega poštnega trga do leta 2009 ali predlagali druge ukrepe.
Da bi lahko budno spremljal dogajanje, je Parlament vztrajal, da mu Komisija vsaki dve leti poroča, prvič konec 2004, o napredku v industriji. Parlament bo imel možnost spremeniti nadaljnjo zakonodajo, zato lahko poslanci zagotovijo, da bo poštar zvonil enkrat na dan, če ne dvakrat.
|
