Evropski parlament v akciji
Pomembni dosežki
1999-2004

 
Evropski parlament
Reforma EU
Širitev
Državljanske pravice
Pravosodje
in notranje zadeve
Zunanji odnosi
Okolje / Zaščita potrošnika
Transport /
Regionalna politika
Varnost na morju
Pristaniške storitve
Zracni promet
Nadomestilo letalskim potnikom
Varnost na cesti
Ekotocke
Železnica
Poštne storitve
Strukturni in kohezijski skladi
Kmetijstvo / Ribištvo
Ekonomska
in monetarna politika
Zaposlovanje in socialna politika / Ženske pravice
Notranji trg / Industrija / Energija / Raziskave
 

EPP-ED PSE Group ELDR GUE/NGL The Greens| European Free Alliance UEN EDD/PDE


Železnice na poti k svetlejši prihodnosti

Zaradi nedavno sprejete zakonodaje, ki bo evropskim železniškim družbam omogočila premike čez notranje meje EU ter tako povečala konkurenco in izboljšala storitve, se zdi prihodnost evropskega železniškega prometa bolj optimistična . Najprej bo olajšan pretok blaga, nato tudi potniške storitve. Evropski parlament je podprl večjo konkurenčnost na področju železniške industrije, saj poslanci upajo, da se bo zaradi izboljšanja železniških storitev več potnikov odločilo za uporabo železnice kot pa ceste ali letala.

Pri prevozu tako tovora kot potnikov najdemo jasne razloge za spodbujanje železniškega prometa, če ga primerjamo s cestnim in zračnim. Zaradi preobremenjenosti cest in zračnega prostora je namreč okolje precej bolj onesnaženo, kot bi bilo zaradi okolju prijaznejšega železniškega prometa. Železnica je zaradi cestnega in zračnega prometa že nekaj časa nazaj precej izgubila na pomenu: med leti 1970 in 1998 je delež po železnici prevoženega blaga v Evropi padel z 21.1% na 8.4%. Medtem ko je železniški promet v Evropi upadal, pa je v ZDA zelo napredoval, kajti tam 40% vsega blaga potuje z železnico. Upadu železniškega prometa bi se očitno dalo ogniti.

Vzpodbujanje železniškega prometa, ki je na evropskem trgu razbit med nacionalna omrežja, ni lahka naloga. Med ovirami so tudi tehnična nezdružljivost različnih železniških sistemov in nasprotovanje nekaterih vlad glede tega, da bi železniške prevoznike soočili z zunanjo konkurenco. Evropska skupnost je postopoma zagotavljala železniškim prevoznikom vedno večji dostop do povezav po celini. Liberalizacija je bila uvedena na začetku devetdesetih, kasneje, v letu 2001 in 2003 pa sta bila sprejeta dva večja zakonodajna paketa.

Prvi koraki - konkurenca v mednarodnem tovornem prometu

Prvi železniški paket, sprejet leta 2001, je začel z liberalizacijo mednarodnega tovornega prometa. Nacionalne vlade v Svetu ministrov so hotele omejiti liberalizacijo na Vseevropsko železniško omrežje za prevoz blaga (TERFN), v katerega so bili vključeni samo nekateri večji terminali in pristanišča. Ministri so se pod pritiskom Evropskega parlamenta strinjali glede omejitve liberalizacije na TEFRN za obdobje do 15. marca 2008, po tem datumu pa bodo imele železniške družbe, ki bi želele upravljati z mednarodnimi blagovnimi storitvami, dostop do celotnega evropskega omrežja.

Ta zakonodajni paket je tudi opravil z raznolikimi nacionalnimi pravili glede priznavanja licenc železniškim družbam, tako da je dovolil dostop do železniške infrastrukture in začel s podeljevanjem varnostnih spričeval za železniške družbe. Brez standardnih vseevropskih pravil glede teh zadev bi bil prosti trg kasneje omrtvičen.

Liberalizirani domači tovorni promet in zgodnejši datum za mednarodni tovorni promet

Zagovornikom železniškega prometa so se zdeli dosežki prvega paketa preveč pomanjkljivi. Razvoj v železniškem svetu je kazal na to, da bo liberalizacija potrebna že prej. Na primer, nove povezave med prevozniki v Italiji, Nemčiji, Avstriji in Nizozemski so se vzpostavile na mednarodnih koridorjih, predvsem skozi Alpe. Komisija je zagovarjala stališče, da je prvi železniški paket ustvaril dinamiko na tržišču in nova pričakovanja dobaviteljev, prevoznikov ter investitorjev. Komisija je še dodala, da je ta pričakovanja v zadnjem krogu zakonodajnih pogajanj leta 2000 povzročil poziv Evropskega parlamenta za popolno odprtje tržišča za prevoz tovora.

Komisija je leta 2002 predstavila drugi železniški paket z namenom pospešiti liberalizacijo tovornega prometa. Nato so nekatere vlade, predvsem francoska, belgijska in luksemburška, spet nasprotovale hitrejši liberalizaciji. Najpomembnejša je bila določitev novega datuma za začetek liberalizacije mednarodnega tovornega prometa. Prvi železniški paket je določal leto 2008, toda datum je bil prestavljen na 1. januar 2006 in Evropski parlament je zagotovil določitev točnega datuma. Evropski parlament je želel liberalizacijo domačih tovornih storitev od leta 2006 naprej, toda ker so nacionalne vlade temu nasprotovale in vztrajale pri letu 2008, so se poslanci sporazumeli za 1. januar 2007.

Sledijo potniške storitve?

Potniške storitve so še občutljivejše kot prevoz blaga in nekatere vlade so nasprotovale odprtju njihovih potniških mrež konkurenci tujih železniških družb.

Glede mednarodnega potniškega prometa je iz nejasnega dogovora v drugem paketu o železnicah razvidno, da je bilo leto 2010 določeno kot "cilj" za liberalizacijo, kar pomeni, da še nič ni točno zagotovljeno. Kakorkoli, izhod iz tega še dolgo ne bo viden, kajti Komisija zdaj predlaga leto 2010 za liberalizacijo te prometne kategorije v tretjem železniškem paketu, ki je že v pripravi.

Domače potniške storitve so zadnja trdnjava nacionalnih železniških družb in nekatere vlade bi najraje čim kasneje začele z liberalizacijo. Predlogi za vključitev takšnih storitev v vseevropsko konkurenco se pričakujejo kasneje.

Varnost in medobratovalnost

Razen izjemno pomembnega vprašanja glede datumov za liberalizacijo, je drugi železniški paket, kakor tudi prvi, vseboval veliko spremljajočih ukrepov glede varnosti in tehničnih zadev.
Nacionalni varnostni predpisi bodo usklajeni, kajti Evropski parlament je prepričal vlade, naj kar najmanj uvajajo nove nacionalne varnostne predpise. Ker zaradi slabega pretoka informacij lahko pride do železniških nesreč, so poslanci vztrajali, da mora imeti osebje, ki skrbi za opravljanje glavnih varnostnih nalog, ustrezno znanje kod in jezikov, uporabljanih na poteh, kjer to osebje dela. Medobratovalnost, katere namen je definiranje optimalne stopnje tehničnega ravnotežja, je ravno tako področje iz tega zakonodajnega paketa. Zahvaljujoč Evropskem parlamentu bodo v vlakih obvezno nameščene snemalne naprave (črna skrinjica), podobne tistim iz letal in ladij, za usklajene metode zbiranja in obdelave podatkov.

Za nadziranje varnosti in medobratovalnosti je bila ustanovljena Evropska agencija za železniški promet. Upravni odbor agencije bo imel člane iz vsake države EU in iz Komisije. Zaradi vztrajanja poslancev bodo uslužbenci in delodajalci prisotni v upravi ter v delovnih skupinah, sodelovali bodo tudi pri delovnih pogojih, zdravstvenih merilih in varnosti.

Upravljanje s tržnimi silami - če bodo rezultati uspešni

Namen te nedavno sprejete železniške zakonodaje EU ni širitev tržnega deleža železnic s tem, da bi se borili proti tržnim silam, temveč uporaba tržnih sil za to, da bi lahko železniška industrija med seboj lahko tekmovala. Liberalizacija ne pomeni nujno privatizacije, saj bodo tako zasebne kot javne železniške družbe imele možnost tekmovati na novo odprtih tržiščih.

Za konec je zanimiva primerjava med odnosom Evropskega parlamenta do liberalizacije poštnih storitev in železniške industrije. V prvem primeru so poslanci zavrnili pretirano liberalizacijo in so se uspešno borili za ohranitev univerzalne službe, kot je na primer dostava pošte na podeželju, s cenami, dostopnimi vsem ljudem. V drugem primeru se je Evropski parlament bolj kot nacionalne vlade zavzel za liberalizacijo, ker verjame, da se kakršnekoli pomanjkljivosti uravnotežijo z ugodnostmi, ki jih za družbo ustvari uspešnejša železniška industrija.



  
Porocevalci:
  
Prvi železniški paket - Razvoj železnic v Skupnosti: Georg Jarzembowski (EPP-ED, D)
Prvi železniški paket - Licenciranje železniških podjetij: Johannes Swoboda (PES, A)
Prvi železniški paket - Železniški prevoz: zmogljivost infrastrukture in naložitev uporabnine, podeljevanje varnostnega spricevala: Johannes Swoboda (PES, A)
Drugi železniški paket - Razvoj železnic v Skupnosti: Georg Jarzembowski (EPP-ED, D)
Drugi železniški paket - Železnice skupnosti: varnost, licenciranje, naložitev uporabnine, podeljevanje spricevala: Dirk Sterckx (ELDR, B)
Drugi železniški paket - Medobratovalnost transevropskega železniškega sistema: Sylviane Ainardi (GUE/NGL, F)
Drugi železniški paket - Evropska agencija za železniški promet: Gilles Savary (PES, F)
  
Uradni list - sklepne listine:
  
Prvi železniški paket - Razvoj železnic v Skupnosti:
Prvi železniški paket - Licenciranje železniških podjetij:
Prvi železniški paket - Železniški prevoz: zmogljivost infrastrukture in naložitev uporabnine, podeljevanje varnostnega spricevala
Drugi železniški paket - Razvoj železnic v Skupnosti - postopek ni zakljucen
Drugi železniški paket - Železnice skupnosti: varnost, licenciranje, naložitev uporabnine, podeljevanje spricevala - postopek ni zakljucen
Drugi železniški paket - Medobratovalnost transevropskega železniškega sistema - postopek ni zakljucen
Drugi železniški paket - Evropska agencija za železniški promet - postopek ni zakljucen

 

 

 
  Publishing deadline: 2 April 2004