| Dioksin v piščancih, hormoni v govedu, BSE, slinavka in parkljevka - zaradi vedno večje bojazni v zvezi z živili je zdrava in varna hrana za evropske potrošnike postala ena glavnih skrbi. Ker te bojazni ne poznajo meja, javnost vedno glasneje zahteva vseevropske ukrepe, ki bi v kali zatrli strahove in zaostrili splošna merila za označevanje ter inšpekcije. EU je odgovorila z nizom zakonskih predpisov za varnost hrane. Poslanci Evropskega parlamenta so odločno podprli mnoge izmed teh ukrepov (na primer prepoved uporabe hormonov v živinoreji) in hkrati zaostrili druge (na primer pravila glede aditivov za živila in označevanja mesnih izdelkov).
Zahvaljujoč pasterizaciji in strožjim higienskim standardom je hrana, ki jo jemo, v primerjavi s preteklostjo manj izpostavljena nekaterim tveganjem, vendar intenzivne metode reje lahko na svoj način ogrozijo zdravje. Poleg tega ima vedno več ljudi težave z alergijami na hrano. Zato je EU začela večjo kampanjo za zaostritev zdravstvenih in higienskih standardov celo pri prehrambeni verigi. Varnost hrane je dejansko postala ena izmed prednostnih nalog politike Evropske komisije že ob začetku njenega sedanjega mandata. Poslanci Evropskega parlamenta so sodelovali v kasnejšem postopku sprejemanja zakonodaje, saj zakonov o varnosti hrane ni možno sprejeti brez potrditve Parlamenta v okviru postopka soodločanja.
Strahovi - od bolezni norih krav do antibiotikov in hormonov
Izbruhu goveje spongiformne encefalopatije (BSE), sicer poznane pod imenom "bolezen norih krav" v devetdesetih, je sledilo odkritje, da so se okužile tudi ovce, ker je njihova krma vsebovala BSE. To je spodbudilo Komisijo, da je predlagala strožji nadzor transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) vseh vrst pri vseh živalih in živalskih izdelkih. Parlament je v zakonske predpise vključil zahtevo po takojšnjih diagnostičnih testih v primerih suma TSE. Podprl je tudi popolno prepoved krmljenja živali z mesnokostno krmo (pripravljeno iz mrhovine). Ta zakonodaja od julija 2001 velja v vseh državah članicah.
Naslednjo težavo predstavljajo antibiotiki, ki se uporabljajo v intenzivni živinoreji, deloma za obvladovanje bolezni, kar je povsem zakonito, toda deloma tudi za pospeševanje rasti, kar pa je nezakonito. Poleg tega razširitev njihove uporabe v človeški medicini in živinoreji vodi tudi v pojav tako imenovanih močno odpornih "supervirusov". Poslanci Evropskega parlamenta so zato leta 2001 podprli nove smernice EU za uporabo protimikrobnih snovi v človeški medicini, čeprav bi jih raje razširili tudi na veterino in varstvo rastlin.
Javnost je vedno bolj zaskrbljena tudi zaradi prisotnosti hormonov in podobnih snovi v mesu. Te snovi se v glavnem uporabljajo za pospeševanje rasti domačih živali, toda na tak način se lahko vključijo v prehrambeno verigo in postanejo nevarne posebno za predpubertetnike, saj imajo razvojne, imunske in nevrološke posledice. Ker Evropa uvaža veliko živil, se mora vsakršna prepoved takšnih snovi držati pravil svetovne trgovine. Zato je morala EU leta 2000 revidirati svoje zakonske predpise, ki se nanašajo na to področje. Komisija je predlagala, da bi se v živinoreji vztrajalo pri prepovedi uporabe nekaterih izmed teh snovi, dokler ne bodo na razpolago popolnejše znanstvene informacije. Parlament je odločno podprl to stališče in se uspešno zavzel za še strožje omejitve pri uporabi ene izmed teh snovi, estradiola 17 beta, saj je bilo ugotovljeno, da je rakotvoren.
Alergije na hrano - vedno večja težava
Težave z alergijami na hrano ima 8% otrok in 3% odraslih, toda to število se stalno povečuje. Obolenja so lahko blaga, a tudi smrtonosna. Poznamo navadne alergije, kot so alergija na kravje mleko, sadje, arašide, sojo, pšenico in druge žitarice. Če oznake sadnih proizvodov ne navajajo vseh sestavin in aditivov, alergiki ne morejo nikakor vedeti, ali lahko hrano varno uživajo. Posebno težavo lahko predstavljajo zmesi, če njihove sestavine niso podrobno opisane.
Julija 2003 je Parlament sprejel dopolnitev zakonskih predpisov EU o označevanju živil, ki predvideva jasnejše navajanje sestavin in zmesi. Poslanci so tudi dosegli, da bo informacija na oznakah živil bolj natančna: izjeme pri navajanju sestavin bodo dovoljene le, če sestavina predstavlja manj kot 2% končnega izdelka. Zelena ter gorčica sta bili dodani na seznam alergenov, torej morata biti navedeni na etiketah.
Strožje označevanje in inšpekcije
Boljše oznake in inšpekcije so ključnega pomena za mnoge vidike varnosti hrane. Te dni se na primer veliko govori o "sledljivosti". EU je uzakonila strožja pravila označevanja govedine, namenjena sistemu identifikacije goveda, ki je bilo zaklano od leta 2000 dalje. Oznake morajo nuditi možnost potrošnikom, da sledijo poti, ki jo je opravilo meso od izvornih živali in klavnic. Poslanci so dosegli, da sta kraj rojstva in kraj reje živali jasno navedena na oznaki ter da so pravila za označevanje mletega mesa strožja od tistih, ki so bila predlagana na začetku.
Parlament je marca 2004 sprejel uredbo o varnosti, označevanju in inšpekcijah hrane in krme, vključno z uvozom iz držav, ki niso članice EU. Po zaslugi poslancev Evropskega parlamenta lahko inšpektorji opravljajo preglede na kraju samem. Med svojimi inšpekcijami morajo upoštevati tudi dobrobit in zdravje živali. Vlade morajo uvesti učinkovite in odvračilne kazni za kršilce zakonskih predpisov. V zvezi z zaupnostjo inšpekcij hrane se je Parlament zavzel za večjo preglednost, tako da javnost lahko hitreje dostopa do informacij v posesti organov. Zakonski predpisi bodo stopili v veljavo januarja 2006.
Isti mesec je Parlament podal svoje mnenje o zakonodajnem paketu, s katerim se posodabljajo tehnična pravila EU za higieno hrane in varnostne inšpekcije. Namen tega je ureditev zakonodaje - posebno v zvezi z mesom - da bi imela trdnejšo znanstveno osnovo in bi bolj upoštevala tveganja. Poslanci Evropskega parlamenta so pozdravili predlagane zakonske predpise, vendar so tudi zahtevali večjo fleksibilnost pri inšpekcijah malih podjetij. Po drugi strani menijo, da je treba omejiti pravico osebja klavnic do samostojnih inšpekcij na samo dve vrsti mesa: perutninsko in kunčje. Vendar se bo Parlament verjetno moral pogajati v zvezi s temi vprašanji s Svetom in Komisijo, preden bo zakonodaja dokončno oblikovana.
Evropska agencija za varnost hrane
Temelj politike EU glede varnosti hrane bo od sedaj naprej Evropska agencija za varnost hrane, ki je bila ustanovljena leta 2003. Evropska agencija za varnost hrane nudi neodvisne znanstvene in tehnične nasvete za podporo politiki in zakonskim predpisom EU glede varnosti hrane. Naloga agencije je tudi zgodnje opozarjanje na ogroženost zdrave hrane in obveščanje javnosti o vprašanjih varnosti hrane.
Parlament je to agencijo odločno podpiral od vsega začetka in prav poslanci so vztrajali pri zahtevi, da se v njen naziv vključi izraz "varnost", da bi se poudarila ta plat njene dejavnosti. Parlament je tudi zagotovil, da morajo imeti štirje izmed štirinajstih članov uprave izkušnje iz potrošniških in drugih organizacij, katerih dejavnost je bila vezana na prehrano. Decembra 2003 je bilo določeno, da se začasni sedež agencije iz Bruslja dokončno preseli v Parmo, v Italijo.
N.B. Slinavka in parkljevka ter genetsko spremenjeni organizmi bodo teme drugih zapisov v tej seriji. O prvi bo govora v zapisu o začasnih odborih Evropskega parlamenta.
|
