| V nasprotju z Združenimi državami, kjer je genetsko spremenjena hrana popolnoma običajna, vzbujajo genetsko spremenjeni organizmi v Evropi veliko dvoma. Kot odgovor na takšno zaskrbljenost javnosti se je EU odločila sprejeti strogo zakonodajo o genetsko spremenjenih organizmih. Glavni prispevek Evropskega parlamenta k tej zakonodaji je bilo vztrajanje pri jasnem označevanju izdelkov, ki daje evropskim potrošnikom možnost, da se sami odločijo, ali bodo jedli genetsko spremenjene izdelke ali ne.
Genetsko spremenjeni organizmi, predvsem njihova uporaba v prehrambenih živilih, so bili središče javne razprave po vsej Evropski uniji. Industrija trdi, da genetsko spremenjeni pridelki povzročajo malo tveganja in imajo ogromne potencialne koristi. Po drugi strani pa okoljevarstveniki opozarjajo na zaznano pomanjkanje znanja in razumevanja tveganj, potrošniki pa se pritožujejo, da so jim genetsko spremenjeni izdelki bili vsiljeni in da sistem označevanja izdelkov ni pregleden ter ovira izbiro.
Leta 1998, po uvedbi moratorija o prodaji genetsko spremenjene hrane in uporabi genetsko spremenjenih pridelkov, se je EU odločila, da se bo odzvala na potrošnikove skrbi s predstavitvijo vrste zakonov v zvezi z genetsko spremenjenimi organizmi, ki temeljijo na previdnostnem načelu: če dvomiš, reci ne. Vse te zakone je sprejel Evropski parlament.
Najprej je Komisija pripravila osnutek direktive o prodaji genetsko spremenjenih prehrambenih izdelkov v trgovinah in sprostitvi genetsko spremenjenih pridelkov v naravno okolje s strani kmetov. Med pogajanji z nacionalnimi vladami je Parlament uspešno zastopal stališče, da mora biti vsak genetsko spremenjen organizem, dovoljen med poskusnim obdobjem v Evropi, registriran in da morajo biti podrobnosti razpoložljive javnosti. Tako bodo morale biti lokacije genetsko spremenjenih organizmov, ko bodo le-ti namenjeni komercialnemu gojenju, prijavljene oblastem in javne. V tej direktivi, ki je začela veljati leta 2001, so poslanci Evropskega parlamenta Komisijo pozvali tudi, naj pospeši to posebno zakonodajo o označevanju in sledljivosti genetsko spremenjenih organizmov ter o Kartagenskem protokolu o biološki varnosti glede genetsko spremenjenih organizmov.
Pustimo odločitev potrošniku
Osnutek zakonodaje o sledljivosti in označevanju je hitro pripravila Komisija, vendar Parlament s pravili označevanja ni bil zadovoljen in jih je uspel poostriti. Poslanci Evropskega parlamenta so nasprotovali želji Sveta, da omogoči nadomestitev natančnih opisov zmesi genetsko spremenjenih organizmov v posameznem izdelku z nenatančno dobaviteljevo "izjavo o uporabi". Poslanci so vztrajali, da morajo biti izdelki, ki vsebujejo genetsko spremenjene organizme, na etiketi in tudi na kateri koli razstavi ali reklami, opisani kot taki z uporabo besed "Ta izdelek vsebuje genetsko spremenjene organizme" ali "Ta izdelek vsebuje genetsko spremenjen [ime organizma]". Ta uredba je začela veljati novembra 2003.
Postopki odobritve in nadziranja hrane in živalske krme, ki vsebuje genetsko spremenjene organizme, so predmet druge uredbe, ki je začela veljati konec leta 2003. V tem primeru je Parlament sprejel pomemben predlog spremembe, ki z uvajanjem omejitev glede pridelave genetsko spremenjenih pridelkov dopušča državam članicam zaščititi običajne genetsko nespremenjene in organske pridelke pred kontaminacijo. Komisija bo morala za države članice pripraviti smernice, kako to uresničiti v praksi.
Komisija je podprla tudi uredbo za izvršitev Kartagenskega protokola ZN o biološki varnosti, ki je oblikovan za pomoč državam pri ocenjevanju tveganj in koristi genetsko spremenjenih organizmov. Uredba, ki so jo sprejeli junija 2003, ustanavlja skupen sistem opozoril in informacij za čezmejno gibanje genetsko spremenjenih organizmov. Parlament je uredbo poostril z uspešno zahtevo, da morajo vsi izvozniki počakati na predhodno pisno odobritev, preden izvršijo prvo čezmejno gibanje katerega koli genetsko spremenjenega organizma, ki se ga namerava sprostiti v okolje.
Obstoj vseh teh zakonov EU avtomatično ne odpravi moratorija o genetsko spremenjenih organizmih, za ohranitev katerega se na vsak način zavzemajo nekatere države članice, vendar lajša politične pogoje za zaključitev moratorija. V času pisanja je Evropska komisija potrdila prodajo genetsko spremenjene koruze, ki je sledila nesoglasju držav članic pri odločitvi glede nadaljevanja prepovedi.
|
