Evropski parlament v akciji
Pomembni dosežki
1999-2004

 
Evropski parlament
Reforma EU
Širitev
Državljanske pravice
Pravosodje
in notranje zadeve
Zunanji odnosi
Okolje / Zaščita potrošnika
Okoljevarstvena odgovornost
Onesnaževanje zraka
Toplogredni plini
Avtomobilsko gorivo II
Elektronski odpadki
Odpadna embalaža
Varna hrana
Genetsko spremenjeni organizmi (GSO)
Tobak
Obremenitev s hrupom
Kozmetika
Cloveška tkiva in celice
Transport /
Regionalna politika
Kmetijstvo / Ribištvo
Ekonomska
in monetarna politika
Zaposlovanje in socialna politika / Ženske pravice
Notranji trg / Industrija / Energija / Raziskave
 

EPP-ED PSE Group ELDR GUE/NGL The Greens| European Free Alliance UEN EDD/PDE


Nadzor nad avtomobilskim onesnaževanjem

Cesta ne ogroža življenja le s prometnimi nezgodami. Še bolj zahrbtno je onesnaževanje, ki ga povzročajo avtomobili in zaradi katerega vsako leto v Evropski uniji umre več tisoč ljudi. Da ne govorimo o njegovem prispevku k učinku tople grede... Unija si je začela prizadevati za zmanjševanje onesnaževanja v začetku devetdesetih let, Evropski parlament pa je pogosto uspel uvesti stroga merila za zmanjševanje strupenih sestavin goriv ter spodbujanje uporabe vozil, ki manj onesnažujejo okolje.

Že v preteklem zakonodajnem obdobju je leta 1998 Evropski parlament močno vplival na sprejetje ukrepov v okviru programa avtomobilskih goriv, s katerimi bi pri avtomobilskem parku zmanjšali emisije snovi, ki onesnažujejo. Za poslance je bil glavni cilj uvesti obvezne standarde kakovosti goriv in mejne vrednosti emisij snovi, ki onesnažujejo. Poleg obveznih so na predlog vlad sprejeli še nekoliko manj omejujoče ukrepe, katerih vpliv se bo ovrednotil v naslednjem zakonodajnem obdobju.

Čistejša goriva

V tem zakonodajnem obdobju je Parlament moral najprej odločati o novem določilu o kakovosti goriv. Parlament je dosegel, da bencin in dizel od leta 2009 dalje praktično ne bosta smela vsebovati žvepla. Poslanci so leta 1998 že določili standard, in sicer 50 ppm (delcev na milijon) žvepla v gorivih, ki naj bi ga dosegli leta 2005, kar naj bi predstavljalo učinkovito zmanjšanje onesnaževanja z SO2. Nova direktiva še poudarja zahtevo 10 ppm od leta 2009 naprej, kar je dve leti pred rokom, ki ga predlaga Komisija. Goriva brez vsebnosti žvepla bodo na trgu na voljo najkasneje 1. januarja 2005 in bodo morala preiti v široko uporabo do 1. januarja 2009. Ta vrsta goriva omogoča uporabo izpopolnjene tehnologije katalizatorjev in zmanjšuje emisijo delcev. Od 1. januarja 2005 se ne bo več smel prodajati osvinčenega bencina.

Parlament je dosegel, da se nova direktiva ne nanaša le na cestna vozila, ampak tudi na stroje kot so buldožerji ter gozdni in kmetijski traktorji, ki so danes veliki onesnaževalci okolja, vendar bodo morali sčasoma spoštovati iste standarde kot druga vozila. Parlament je prav tako zagotovil, da se države članice pozove k sprejemu davčnih spodbud za uporabo čistejših goriv.

Vozila, ki manj onesnažujejo

Druga dva predloga direktiv, ki predvidevata zmanjšanje emisij izpušnih plinov motornih vozil in lahkih vozil sta predmet soglasja. Parlament si je prizadeval za sprejetje obveznih standardov, strožjih od veljavnih standardov v tretjih državah. Poleg tega uporaba teh standardov ni omejena le na nova vozila, saj se direktiva nanaša na vse motorje, ki uporabljajo bencin ali dizel. Pospešili so tudi uporabo naprav za zagotavljanje trajnosti (sistemi za diagnostiko).

V primeru vozil, namenjenih prevozu ljudi, je Parlament poudaril potrebo po vgradnji sistemov za 'diagnostiko na vozilu' (OED: vgrajena naprava za diagnostiko na vozilu), da bi tako spremljali rok trajanja delovanja naprav za preprečevanje onesnaževanja. Na zahtevo Parlamenta bodo morale naprave za preprečevanje onesnaževanja leta 2005 vzdržati 100.000 km ali pet let. Besedilo prav tako vsebuje amandma, predlagan s strani Parlamenta, o poskusnem postopku po 'hladnem zagonu'.

Z avtomobilsko industrijo bi bilo treba skleniti prostovoljen dogovor o zmanjšanju emisij CO2. Parlament je vztrajal, da mora v primeru neuspelih pogajanj Komisija pripraviti utemeljitev zakonodaje, ki bi bila zavezujoča.

Tretja direktiva, ki se nanaša na boj proti emisijam lahkih vozil, obsega dostavna vozila (VUL) v mestih, kjer je izboljšanje kakovosti zraka še posebej pomembno. Za VUL se lahko uporabljajo številne določbe iz direktive o 'prevozu oseb'. Vendar so motorji teh vozil različno zasnovani, zato je bilo treba prilagoditi številne parametre.

V prihodnje Komisija ne bo mogla predlagati ničesar, kar bi negativno vplivalo na parametre, ki bodo obvezni leta 2005. Ti se bodo lahko 'prilagodili' le v primeru tehničnega napredka ali spremembe pri preskrbi z nafto.

Tudi vozila na dva ali tri kolesa

Čeprav vozila na dva ali tri kolesa predstavljajo v prometu Evrope le 2 do 3%, proizvedejo 15% emisij snovi, ki onesnažujejo. Leta 2006 bodo motorna kolesa in avtomobili morali biti čistejši. Leta 2002 sta se Parlament in Svet pogajala in dosegla dogovor o vrsti strogih ukrepov. Podobno kot pri avtomobilih je Parlament dosegel svoj glavni cilj, in sicer določitev zavezujočih omejitev glede onesnaževanja, ki bodo od leta 2006 veljale za vozila na dveh ali treh kolesih. Poslanci so prav tako dosegli stroge pogoje za nadzor emisij, ki bodo morali veljati najmanj pri 30.000 prevoženih kilometrih.

Reciklaža avtomobilov izven uporabe

Vozila ne onesnažujejo okolja le med vožnjo. Vozila, ki so izven uporabe predstavljajo za Unijo skoraj devet milijonov ton odpadkov letno. Seveda je skoraj tretjina reciklirana v obliki starega železa. Ostane pa še plastika, gume, olja in težke kovine, nevarne za okolje. Letno skoraj 10% nevarnih odpadkov v EU izvira iz avtomobilov. Kaj storiti? EP je že leta 1992 od Komisije zahteval pripravo zakonodajnega predloga. Ta predlog mu je bil posredovan leta 1997 in leta 2000 je bilo končno doseženo soglasje s Svetom.

Za dosego sporazuma so bila potrebna težka pogajanja. Z zamenjavo poslancev so določili ambiciozne cilje glede vrednotenja in ponovne uporabe odpadkov. Prav tako so želeli, da bi direktiva vsebovala določila o odstranitvi težkih kovin, z izjemo vozil iz zbirk, ter da bi bili stroški reciklaže zaračunani izdelovalcu in ne končnemu uporabniku. EP je po trdih pogajanjih s Svetom dosegel zmago v vseh omenjenih točkah. Še zlasti je uspel v tem, da ponovna uporaba rabljenega vozila ne bo strošek končnega lastnika, kar bo veljalo za vse avtomobile, ki so prišli na trg po 1. juliju 2002. Za starejša vozila imajo proizvajalci čas do leta 2007, da prevzamejo vse z njimi povezane obveznosti.

Od 1. januarja 2003 je pri proizvodnji vozil prepovedana uporaba težkih kovin, kot so svinec, živo srebro, kadmij in heksavalenten krom. Od 1. januarja 2006 (poslanci so želeli že od leta 2005, vendar je potrebno upoštevati najmanj eno leto za prilagajanje sektorja) bo moralo biti najmanj 85% teže vozil vrnjene nazaj in 80% ponovno rabljene ali reciklirane. Ta delež se bo leta 2015 povečal na 95 oz. 85%. Na željo Parlamenta se ta direktiva ne nanaša na starinska vozila, zgodovinska vozila, na vozila iz zbirk ali vozila, namenjena v muzeje.



  
Porocevalci:
  
Onesnaževanje zraka: emisije motornih vozil - program avtomobilskih goriv: Bernd Lange (PES, D)
Onesnaževanje zraka: emisije motornih gospodarskih vozil v letu 2000: Bernd Lange (PES, D)
Kakovost zraka: emisije motornih vozil na dva ali tri kolesa: Bernd Lange (PES, D)
Kakovost bencina in dizelskih goriv: Heidi Anneli Hautala (Greens/EFA, FIN) - ni vec poslanka Evropskega parlamenta
Kakovost bencina in dizelskih goriv: vsebnost žvepla: Heidi Anneli Hautala (Greens/EFA, FIN) - ni vec poslanka Evropskega parlamenta
Vozila izven uporabe: Karl-Heinz Florenz (EPP-ED, D)
  
Uradni list - sklepne listine:
  
Onesnaževanje zraka: emisije motornih vozil - program avtomobilskih goriv
Onesnaževanje zraka: emisije motornih gospodarskih vozil v letu 2000
Kakovost zraka: emisije motornih vozil na dva ali tri kolesa
Kakovost bencina in dizelskih goriv
Kakovost bencina in dizelskih goriv: vsebnost žvepla
Vozila izven uporabe

 

 

 
  Publishing deadline: 2 April 2004