V EU sta bili nedavno sprejeti dve pomembni direktivi glede tobaka, namreč ena glede sestavin in etiketiranja, druga glede oglaševanja in sponzoriranja. Evropski parlament je uvedel vrsto sprememb v zvezi z navodili za etiketiranje, predvsem pa je bil pozoren na velikost in vsebino zdravstvenih opozoril na cigaretnih zavojčkih. Nad obema direktivama je bil izveden silovit pritisk in v primeru oglaševanja bitka še ni končana: zadnjo besedo bo imelo Sodišče EU.
Ideja, da bi EU z zakonodajo nastopila proti uživanju cigaret je všeč marsikomu, kajti v Evropski skupnosti umre zaradi kajenja pol milijona ljudi na leto, pojavilo pa se je tudi 80% novih kadilcev, mlajših od 18 let. EU ima kljub temu omejeno moč pri določanju zakonodaje, ki zadeva javno zdravje, kar je v pristojnosti držav članic. Ena od poti, po kateri lahko EU sprejme protitobačne ukrepe, je z uveljavitvijo enotnega tržišča, kajti zakoni EU, namenjeni odpravljanju mej pri trgovanju znotraj Skupnosti, morajo upoštevati tudi zdravstvena vprašanja.
Na primer, dokler se bodo državna pravila za cigaretne sestavine in oglaševanje tobaka v EU razlikovala, lahko ena država članica prepove uvoz iz druge države, in sicer tako cigaret kot tudi revij, ki oglašujejo tobak. Prepoved, čeprav legalna, dodatno ovira trgovanje. Da bi omogočili prosto prodajo teh izdelkov po Evropi, so potrebna standardizirana pravila EU. Oblikovana morajo biti tako, da prispevajo k boljšemu javnemu zdravju.
Direktiva o sestavinah in etiketiranju
Evropska komisija je leta 1999 predstavila osnutek direktive, da bi v državah članicah EU uskladila zakone o najvišji stopnji katrana, nikotina in ogljikovega monoksida v cigaretah, zdravstvenih opozorilih na zavojčkih, uporabi netobačnih sestavin in opisih tobačnih izdelkov. Številna protislovja med državnimi pravili so ovirala delovanje notranjega tržišča EU, zato je bilo potrebno ustanoviti skupne standarde EU. Ker si nova zakonodaja prizadeva ščititi javno zdravje, so v predlaganih omejitvah EU škodljive sestavine strogo določene. Ravno tako so bile predlagane standardizirane opozorilne nalepke in informacije o izdelkih, ki bi potrošnike ustrezno obvestile o tvegani uporabi tobačnih izdelkov.
Najvišja stopnja katrana in nikotina
Direktiva določa, da je bilo potrebno zahteve za najvišjo stopnjo katrana (10mg), nikotina (1mg) in ogljikovega monoksida (10mg) v cigaretah, izdelanih in prodanih v EU, izpolniti do 1. januarja 2004, čeprav bo imela Grčija čas, da prilagodi stopnjo katrana, do 1. januarja 2007. Cigarete, izdelane znotraj EU, za izvoz v države, ki niso del EU, bodo morale upoštevati iste omejitve, vendar šele po prehodnem obdobju (do 1. januarja 2007), tako da bodo imeli proizvajalci v EU dovolj časa za spremembo specifikacij izdelkov. Izrazi kot so "nizko-katranski" ("low-tar"), "lahki" ("light"), "ultra-lahki" ("ultra-light") in "blagi" ("mild") kot tudi nova imena znamk in modelov, ki namigujejo na manjšo škodljivost določenih tobačnih izdelkov, so od 30. septembra 2003 naprej prepovedani.
Opozorila - tem večja, tem boljša
Od 30. septembra 2003 morajo imeti zavojčki cigaret velika opozorila. Zahvaljujoč vztrajnosti poslancev Evropskega parlamenta, so ta opozorila veliko večja in imajo močnejši učinek kot tista, ki jih je predlagala Komisija.
Trideset odstotkov prve strani vsake škatlice cigaret, prodane v EU, je označenih z obveznim splošnim obvestilom, kot je "Kajenje ubija/Kajenje lahko ubija" ali "Kajenje resno škoduje vam in ljudem okoli vas". Slednji napis je bil odobren zaradi vztrajnosti Evropskega parlamenta, ki je hotel pritegniti pozornost na nevarnost pasivnega kajenja.
Štirideset odstotkov zadnje strani vsake škatlice cigaret mora imeti obvezno dodatno opozorilo, ki ga vsaka država članica lahko izbere iz dogovorjenega seznama štirinajstih opozoril, določenih v direktivi. Primeri so: "Kajenje v nosečnosti škoduje razvoju otroka", "Kajenje povzroča hudo zasvojenost, zato ne začnite kaditi" in "Kajenje lahko povzroči počasno in boleče umiranje".
V državah članicah z dvema ali tremi uradnimi jeziki, splošno in dodatno opozorilo pokrivata večjo površino. Zaradi pritiska Parlamenta bo državam članicam od 1. oktobra 2004 naprej dovoljeno, da dodatnim opozorilom na zavojčkih cigaret dodajo tudi barvne fotografije ali druge slike, ki prikazujejo zdravstvene posledice kajenja. Šokantna vrednost takih slik se je v državah kot sta Kanada ali Brazilija izkazala za zelo učinkovito. Sporočila lahko vključujejo telefonske številke in elektronske naslove kot tudi spletne strani, kjer lahko kadilci dobijo informacije o tem, kako razvado opustiti. Čeprav za nobeno izmed držav članic ni obvezno vključevanje slikovnih opozoril, ne bo smela nobena preprečiti uvoza cigaret iz države članice, ki jih uporablja.
Več informacij o izdelkih za potrošnike
V procesu proizvodnje mnogo tobačnim izdelkom dodajo na stotine netobačnih sestavin in te povzročajo zasvojenost. Od 31. decembra 2002 naprej morajo tobačne družbe svoji vladi vsako leto predložiti seznam vseh sestavin v njihovih izdelkih, skupaj s količinami in razlogi za njihovo uporabo. Poslanci so vztrajali, da vlade zagotovijo javni dostop do teh informacij. Komisija mora najkasneje do 31. decembra 2004 izdelati osnutek standardnega seznama dovoljenih sestavin v tobačnih proizvodih za celotno EU.
Direktiva o oglaševanju in sponzorstvu.
Oglaševanje tobaka na televiziji je že prepovedano z zakonom EU iz leta 1991. Direktiva o oglaševanju tobaka v ostalih medijih in o tobačnem sponzorstvu je bila v EU najprej sprejeta leta 1998, toda bila je pozvana pred Evropsko sodišče s strani nemške vlade, ki je trdila, da je EU presegla svoja pooblastila. Sodišče je podprlo to pritožbo in zavrnilo direktivo z utemeljitvijo, da nekaj predvidenih omejitev oglaševanja - s posterji, na senčnikih, pepelnikih in v kinematografih - ne bi imelo nobenega vpliva na enotni evropski trg, temveč le lokalni vpliv. Vendar pa so sodniki dodali, da ni razloga zakaj bi enotna tržna zakonodaja v tem primeru ne bila uporabljena za omejevanje tobačnega oglaševanja.
Komisija je zato predstavila novi osnutek direktive leta 2001 in ki je zelo previdno zasnovana, da bi se izognila težavam, na katere je naletela prejšnja, in sicer tako, da meri le na oglaševanje in sponzorstvo s "čezmejnim učinkom".
Nova direktiva prepoveduje oglaševanje tobaka v tiskanih medijih, na radiu in na internetu, čeprav dovoljuje nekaj izjem za objave v zvezi s tobačnim trgovanjem. Zunaj tega zakona pušča tudi tobačno sponzorstvo radijskih programov ali dogodkov s čezmejnim vplivom, kot je dirka za formulo ena in brezplačno deljenje tobačnih izdelkov na takih prireditvah. Neposrednega oglaševanja, kot na primer na oblačilih, ta direktiva ne prepoveduje. Državam članicam je kljub temu dovoljena uvedba strožjih protitobačnih pravil, če tako želijo. Parlament je sprejel direktivo z veliko večino. Uvesti jo je treba do julija 2005. Nemška vlada je naznanila, da se bo septembra 2003 znova pritožila na Sodišče.
Še več protitobačnih ukrepov v pripravi
Evropski parlament razmišlja še o drugih različnih ukrepih. Subvencije za pridelovalce tobaka, ki trenutno stanejo proračun EU okoli 1 bilijon evrov, bi lahko za zdaj prekinili, sredstva pa preusmerili za podporo kmetom in regionalno pomoč. Še pa potekajo razprave za prepoved kajenja na javnih prostorih, vključno z bari, zaradi zaščite uslužbencev pred pasivnim kajenjem in delodajalcev pred pravdami. Nenazadnje tudi osebje Komisije od maja 2004 ne bo več smelo kaditi v pisarnah.
|