Varstvo osebnih podatkov
Varstvo osebnih podatkov in spoštovanje zasebnega življenja sta pravno izvršljivi temeljni pravici, ki ju ni mogoče uravnotežiti s poslovnimi ali političnimi interesi. Evropski parlament že od nekdaj vztraja, da je treba najti ravnotežje med večjo varnostjo in zaščito človekovih pravic, kamor sodi tudi varstvo podatkov in zasebnosti. Maja 2018 so začela veljati nova pravila Evropske unije o varstvu podatkov, s katerimi so se povečale pravice državljanov in poenostavila pravila za podjetja v digitalni dobi.
Pravna podlaga
Člen 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);
Člena 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Namen
Unija mora zagotavljati dosledno izvajanje temeljne pravice do varstva podatkov iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Glede na eksponentno rast obsega prenosov podatkov – pri čemer EU, ZDA in Kanada predstavljajo njen največji delež – je treba v okviru vseh politik Evropske unije okrepiti njeno stališče o varstvu osebnih podatkov.
Dosežki
A. Institucionalni okvir
1. Lizbonska pogodba
Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je bila zakonodaja o varstvu podatkov na območju svobode, varnosti in pravice razdeljena med prvi steber (varstvo podatkov v zasebne in poslovne namene z uporabo metode Skupnosti) in tretji steber (varstvo podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na medvladni ravni). Posledično so postopki odločanja na teh področjih potekali po različnih pravilih. Z Lizbonsko pogodbo je bila stebrna struktura odpravljena, kar je zagotovilo trdnejšo podlago za razvoj jasnejšega in učinkovitejšega sistema varstva podatkov, obenem pa je Evropski parlament dobil nove pristojnosti, saj je postal sozakonodajalec. Na podlagi člena 16 PDEU Parlament in Svet določata pravila o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov za institucije, organe, urade in agencije Unije ter države članice pri dejavnostih, za katere se uporablja pravo Unije.
2. Strateške smernice za območje svobode, varnosti in pravice
Evropski svet je decembra 2009 potrdil večletni program za območje svobode, varnosti in pravice za obdobje 2010–2014, tako imenovani stockholmski program, ki je nasledil prejšnji program iz Tampereja (iz oktobra 1999) in haaški program (iz novembra 2004). Prav tako je junija 2014 v svojih sklepih v skladu s členom 68 PDEU določil strateške smernice zakonodajnega in operativnega načrtovanja za območje svobode, varnosti in pravice v prihodnjih letih. Eden ključnih ciljev je boljše varstvo osebnih podatkov v EU.
B. Glavni zakonodajni instrumenti za varstvo podatkov
1. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah
S členoma 7 in 8 Listine EU o temeljnih pravicah sta spoštovanje zasebnega življenja in varstvo osebnih podatkov priznana kot tesno povezani, a ločeni temeljni pravici.
2. Svet Evrope
a. Konvencija št. 108 iz leta 1981
Konvencija št. 108 Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov je prvi pravno zavezujoči mednarodni instrument, sprejet na področju varstva podatkov. Njen namen je vsakemu posamezniku zagotoviti spoštovanje njegovih pravic in temeljnih svoboščin in v tem okviru še posebej spoštovanje pravice do zasebnosti pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov. Namen protokola o spremembi te konvencije je razširiti njeno področje uporabe, povečati raven varstva podatkov in izboljšati njeno učinkovitost.
b. Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP)
V členu 8 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950 je določena pravica slehernika do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja.
3. Veljavni zakonodajni instrumenti Evropske unije o varstvu podatkov
a. Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR)
Maja 2018 je začela veljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov). Pravila naj bi vse državljane EU zaščitila pred neustreznim ravnanjem s podatki in kršitvami zasebnosti v svetu, ki je vse bolj odvisen od podatkov, hkrati pa postavila jasnejši in doslednejši okvir za podjetja. Pravice državljanov zajemajo zahtevo za jasno in pritrdilno soglasje, da se njihovi podatki lahko obdelujejo, ter pravico do jasnih in razumljivih informacij o tem, pravico do pozabe, ko državljan lahko zahteva, da se njegovi podatki izbrišejo, pravico do prenosa podatkov k drugemu ponudniku storitev (npr. pri zamenjavi družbenega omrežja) in pravico do obveščenosti v primeru vdora do osebnih podatkov. Nova pravila veljajo za vsa podjetja, ki delujejo v Evropski uniji, tudi če je njihov sedež zunaj EU. Poleg tega bo mogoče tudi določiti popravne ukrepe, kot so opozorila, naloge in kazni za podjetja, ki kršijo predpise.
Evropska komisija je 25. julija 2024 predstavila drugo poročilo o uporabi splošne uredbe o varstvu podatkov. 16. julija 2025 je v Bruslju gostila dialog o izvajanju splošne uredbe o varstvu podatkov. Dialog je sledil pobudam, kot so omnibus predlog Komisije o izvzetju subjektov z manj kot 750 zaposlenimi iz obveznosti vodenja evidenc v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov.
Komisija je leta 2023 predlagala novo uredbo o postopkovnih pravilih iz splošne uredbe o varstvu podatkov, katere cilj je racionalizirati sodelovanje med organi za varstvo podatkov pri izvrševanju splošne uredbe o varstvu podatkov v čezmejnih primerih. Ta uredba določa postopkovna pravila, ki jih morajo organi za varstvo podatkov upoštevati pri uporabi splošne uredbe o varstvu podatkov v primerih, ki vplivajo na posameznike v več kot eni državi članici. Parlament je 21. oktobra 2025 odobril nova pravila za pospešitev čezmejnega izvrševanja splošne uredbe o varstvu podatkov, s čimer je pojasnil ustrezne postopke in pravice.
b. Direktiva o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj
Maja 2018 je začela veljati Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ. Direktiva ščiti temeljno pravico državljanov do varstva osebnih podatkov, kadar te podatke uporabljajo organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. To zagotavlja ustrezno varovanje osebnih podatkov žrtev, prič in oseb, osumljenih kaznivih dejanj, ter olajšuje čezmejno sodelovanje v boju proti kriminalu in terorizmu. Evropska komisija je 25. julija 2022 objavila zapoznelo poročilo o uporabi in delovanju direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Sledila mu je ocenjevalna študija s kritično oceno izvajanja direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, ki jo je naročil Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE).
c. Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah
Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES z dne 25. novembra 2009. Izpostavlja občutljivo vprašanje hrambe podatkov, ki se je že večkrat pojavilo na Sodišču Evropske unije in je privedlo do vrste sodb, kot je sodba iz leta 2020, v kateri je bilo ugotovljeno, da pravo EU prepoveduje splošno in neselektivno hrambo podatkov o prometu in lokaciji.
O predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2017 o spoštovanju zasebnega življenja in varstvu osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij ter razveljavitvi Direktive 2002/58/ES (uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) je potekala dolgotrajna razprava. Strokovnjaki Parlamenta so ocenili, da bi se moral upreti poskusom Sveta, da bi izključili uporabo evropskih načel varstva podatkov.
Komisija je februarja 2025 v svojem delovnem programu za leto 2025 napovedala, da bo umaknila predlog nove uredbe o e-zasebnosti (ki bi nadomestila sedanjo direktivo o e-zasebnosti). Komisija je julija odobrila umik, ki je bil nato 6. oktobra objavljen v Uradnem listu. Veljavna Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ter njeni nacionalni zakoni za prenos ostajajo v veljavi.
d. Uredba o obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvajajo institucije in organi Unije
11. decembra 2018 je začela veljati Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES.
e. Členi o varstvu podatkov v sektorskih zakonodajnih aktih
Poleg glavnih navedenih zakonodajnih aktov o varstvu podatkov posebne določbe o varstvu podatkov vsebujejo tudi sektorski zakonodajni akti, kot so:
- člen 13 (o varstvu osebnih podatkov) Direktive (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj;
- člen 4 (o zbiranju podatkov) Uredbe (EU) 2025/12 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2024 o zbiranju in prenosu predhodnih informacij o potnikih za izboljšanje in olajšanje kontrol na zunanjih mejah in Uredbe (EU) 2025/13 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2024 o zbiranju in prenosu predhodnih informacij o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj;
- poglavje VI (o zaščitnih ukrepih za varstvo podatkov) v Uredbi (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol);
- poglavje VIII (o varstvu podatkov) v Uredbi Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT);
- poglavje II Uredbe (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) navaja prepovedane prakse UI v zvezi s posebno uporabo podatkov, medtem ko poglavje III določa obveznost izvedbe ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov pri visoko tveganih sistemih UI.
4. Glavni dogovori EU o čezatlantskem prenosu podatkov
a. Prenosi komercialnih podatkov: sklepi o ustreznosti in okvir za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA
Komisija je v skladu s členom 45 splošne uredbe o varstvu podatkov pristojna, da odloči, ali tretja država zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov. Pri tem upošteva njeno zakonodajo ali mednarodne zaveze.
Čeprav se je prenos podatkov med EU in ZDA eksponentno povečal, pri čemer na področju zasebnega spletnega oglaševanja in nadzora prevladujejo ZDA, je Parlament sprejel več resolucij, v katerih je izrazil zaskrbljenost glede čezatlantskega pretoka podatkov. Po njegovem mnenju sklep o zasebnostnem ščitu EU-ZDA namreč ne omogoča ustrezne ravni varstva, ki jo zahteva pravo EU, medtem ko je Sodišče Evropske unije že večkrat razveljavilo sklepe Komisije o ustreznosti, ki so se nanašali na ZDA (glej sodbo iz leta 2015 o sistemu varnega pristana v zadevi Schrems in sodbo iz leta 2020 o zasebnostnem ščitu EU-ZDA v zadevi Schrems II).
Komisija je kljub pomanjkanju reform pri ureditvi varstva podatkov v ZDA s to državo sklenila še en sporazum in predstavila predlog za še en okvir za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA. Na predlog Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je Parlament 11. maja 2023 sprejel resolucijo o ustreznosti zaščite, ki jo zagotavlja okvir za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA, v kateri je ugotovil, da ta okvir ne zagotavlja dejansko enakovredne ravni varstva, ter pozval Komisijo, naj nadaljuje pogajanja z ameriškimi sogovorniki, vendar naj ne sprejme ugotovitve o ustreznosti, dokler ne bodo v celoti izvedena vsa priporočila iz resolucije Parlamenta in mnenja Evropskega odbora za varstvo podatkov.
Komisija je 10. julija 2023 sprejela tretji okvir za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA. Splošno sodišče je v sodbi z dne 3. septembra 2025 (zadeva T-553/23, Latombe/Evropska komisija) zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti sklepa o ustreznosti okvira za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA, s čimer je ohranilo njegovo veljavnost. Splošno sodišče je v sporočilu za javnost potrdilo, da so na dan sprejetja izpodbijanega sklepa Združene države Amerike zagotavljale ustrezno raven varstva osebnih podatkov, prenesenih iz Evropske unije organizacijam v tej državi.
b. Krovni sporazum med EU in ZDA
Parlament je v okviru postopka odobritve sodeloval pri odobritvi sporazuma med ZDA in EU o varstvu osebnih podatkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem in pregonom kaznivih dejanj, ki je znan tudi kot krovni sporazum. Njegov namen je zagotoviti visoko raven varstva osebnih podatkov, ki se prenesejo v okviru čezatlantskega sodelovanja za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, in sicer v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.
c. Program EU in ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP)
Unija je z ZDA podpisala dvostranski sporazum o obdelavi in posredovanju podatkov o finančnih transakcijah iz Evropske unije Združenim državam Amerike za namene programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti.
5. Nadzorni organi Evropske unije za varstvo podatkov
Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) je neodvisni nadzorni organ, ki skrbi za to, da institucije in organi EU izpolnjujejo obveznosti glede varstva podatkov. Njegove glavne naloge so nadzor, posvetovanje in sodelovanje. Evropski nadzornik za varstvo podatkov preiskuje pritožbe ter svetuje o politikah in zakonodaji, ki vplivajo na zasebnost. Prav tako si prizadeva za ozaveščanje o tveganjih ter varstvo pravic in svoboščin ljudi pri obdelavi njihovih osebnih podatkov.
Evropski odbor za varstvo podatkov (EOVP), nekdanja delovna skupina iz člena 29, je organ EU s statusom pravne osebe, ki mu pomaga neodvisen sekretariat (ki ga da na voljo Evropski nadzornik za varstvo podatkov). Sestavljajo ga nacionalni nadzorni organi, Evropski nadzornik za varstvo podatkov in Komisija. Ima obsežna pooblastila za odločanje v sporih med nacionalnimi nadzornimi organi ter za svetovanje in dajanje smernic v zvezi s ključnimi pojmi iz splošne uredbe o varstvu podatkov in direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj.
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament je imel ključno vlogo pri oblikovanju zakonodaje EU na področju varstva osebnih podatkov, saj je poskrbel, da je varstvo zasebnosti postalo politična prednostna naloga. Poleg tega v okviru rednega zakonodajnega postopka pripravlja reformo varstva podatkov, pri čemer je enakopraven Svetu.
Parlament je v več resolucijah izrazil dvome o ustreznosti zaščite, ki so je državljani EU deležni v okviru EU-ZDA o varnem pristanu in posledično v okviru zasebnostnega ščita EU-ZDA. Potem ko je bil na podlagi zadeve Schrems II razveljavljen Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1250 o ustreznosti zaščite, ki jo zagotavlja sporazum o zasebnostnem ščitu EU-ZDA, je Parlament na podlagi pomislekov, da pooblastila vlade ZDA za nadzor niso bila omejena, kot to zahteva pravo EU, in da državljani EU niso imeli na voljo učinkovitih pravnih sredstev, sprejel resolucijo, v kateri je obžaloval, da je Komisija odnose z ZDA postavila pred interese državljanov EU.
Po vložitvi predloga Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je Parlament 11. maja 2023 sprejel resolucijo o ustreznosti zaščite, ki jo zagotavlja okvir za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA, v kateri je ugotovil, da ta okvir ne zagotavlja dejansko enakovredne ravni varstva, ter pozval Komisijo, naj nadaljuje pogajanja z ameriškimi sogovorniki, vendar naj ne sprejme ugotovitve o ustreznosti, dokler ne bodo v celoti izvedena vsa priporočila iz te resolucije in mnenja Evropskega odbora za varstvo podatkov. Komisija je 10. julija 2023 sprejela sklep o okviru za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA.
Parlament je večkrat obsodil prakse nadzora ZDA. Septembra 2001 je sprejel resolucijo o obstoju globalnega sistema ECHELON za prestrezanje zasebnih in komercialnih sporočil. Po razkritjih Edwarda Snowdna je Parlament marca 2014 sprejel resolucijo o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost in organih nadzora v različnih državah članicah, oktobra 2015 pa resolucijo o nadaljnjih ukrepih.
Parlament je ustanovil Preiskovalni odbor za preiskavo uporabe programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor v državah članicah EU (PEGA). Odbor PEGA je pod vodstvom poslanca Evropskega parlamenta Jeroena Lenaersa temeljito preiskal uporabo vohunske programske opreme za preiskovanje članov opozicije, novinarjev, odvetnikov in aktivistov civilne družbe ter kako take prakse vplivajo na demokratične procese in pravice posameznikov v EU. Med preiskavo se je posvetoval z vodilnimi akademiki, strokovnimi delavci in oblastmi v EU in po svetu. Tematski sektor Parlamenta je pripravil poročila za misije odbora PEGA na Poljskem, v Grčiji in na Cipru. Odbor PEGA je 8. maja 2023 izglasoval končno poročilo (poročevalka: poslanka Sophia in 't Veld) o preiskavi domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava EU v zvezi z uporabo programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor, ki med drugim vključuje priporočilo o ustanovitvi tehnološkega laboratorija EU za raziskave in spremljanje uporabe vohunske programske opreme proti državljanom EU. Na plenarnem zasedanju 15. junija 2023 je bilo po poročilu odbora PEGA sprejeto priporočilo Parlamenta Svetu in Komisiji, vendar se Komisija nanj ni pravočasno odzvala in je blokirala pilotni projekt laboratorija EU za tehnologijo, ki so ga predlagali poslanci Evropskega parlamenta. Parlament je novembra 2023 sprejel resolucijo o neukrepanju Komisije po resoluciji Preiskovalnega odbora za preiskavo uporabe programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor, junija 2025 pa je razpravljal tudi o trenutnem stanju in nadaljnjih ukrepih dve leti po priporočilih preiskovalnega odbora ter nezakoniti uporabi vohunske programske opreme.
Parlament je 13. marca 2024 sprejel zakonodajno resolucijo o predlogu uredbe o določitvi usklajenih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci). Uredba (EU) 2024/1689, sprejeta 13. junija 2024, določa obveznosti za sisteme umetne inteligence in ponudnike teh sistemov, in sicer na podlagi njihovih morebitnih tveganj in učinkov. Umetnointeligenčni sistemi, ki očitno ogrožajo temeljne pravice ljudi (vključno z varstvom podatkov), bodo prepovedani. Akt o umetni inteligenci je začel veljati 1. avgusta 2024. Večina pravil iz akta o umetni inteligenci se bo začela uporabljati 2. avgusta 2026.
Parlament je naročil tudi številne raziskovalne študije, da bi si zagotovil znanstveno podlago za zakonodajne dejavnosti na čelu tehnološkega razvoja in varstva podatkov, med drugim študijo o vplivu splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) na umetno inteligenco, študijo o biometričnem prepoznavanju in zaznavanju vedenja, Predhodne informacije o potnikih (API) – analiza predloga Evropske komisije za reformo zakonodajnega okvira API in študijo o pravu in IKT.
Parlament bo preučil prihodnje pobude politike in zakonodajne predloge o hrambi, šifriranju in zakonitem prestrezanju podatkov, ki so bili napovedani v načrtu za učinkovit in zakonit dostop do podatkov za organe kazenskega pregona, objavljenem 24. junija 2025, ter glasoval o njih.
Mariusz Maciejewski / Alessandro Davoli