Pacifiška regija
V tem poglavju kratkega vodnika so pojasnjeni odnosi, partnerstva in sporazumi Evropske unije s 17 državami ter tremi pridruženimi čezmorskimi državami in ozemlji v pacifiški regiji. Podrobno so opisana partnerstva med EU ter Avstralijo, Novo Zelandijo in 15 državami, ki jih je EU imenovala za pacifiške otoške države. Omenjeno je tudi sodelovanje Evropskega parlamenta pri razvoju Samojskega sporazuma in njegovo medparlamentarno sodelovanje z državami pacifiške regije.
Pravna podlaga
- Pogodba o Evropski uniji: naslov V (zunanje delovanje EU);
- Pogodba o delovanju Evropske unije: naslovi I do III in V (skupna trgovinska politika, razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč, mednarodni sporazumi);
- okvirni sporazum med EU in Avstralijo;
- partnerski sporazum o odnosih in sodelovanju med EU in Novo Zelandijo;
- sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OAKPD) na drugi strani (Samojski sporazum).
- Fidži, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki in Vzhodni Timor, ki skupaj tvorijo več kot 90 % kopenske mase in prebivalstva regije;
- 11 držav v Pacifiku, ki jih je OZN skupaj s Salomonovimi otoki uvrstila med male pacifiške otoške države v razvoju: Cookovi otoki, Kiribati, Mikronezija, Nauru, Niue, Palav, Marshallovi otoki, Samoa, Tonga, Tuvalu in Vanuatu.
- resoluciji o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020 (4. oktober 2016);
- resoluciji o prihodnjih pogajanjih o novem partnerskem sporazumu med EU ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (14. junij 2018);
- resoluciji o potekajočih pogajanjih o novem partnerskem sporazumu med EU ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (28. november 2019).
Evropska unija in pacifiška regija
Evropska unija in pacifiška regija ohranjata dolgoletne odnose, skupne vrednote ter močne gospodarske in trgovinske povezave. EU je v regiji razvila partnerstva z Avstralijo, Novo Zelandijo, 15 pacifiškimi otoškimi državami ter tremi pridruženimi čezmorskimi državami in ozemlji.
Evropska unija, Avstralija in Nova Zelandija so enako misleče partnerice, ki jih povezujejo skupne vrednote in interesi. Unija je razvila tesne odnose z vladami in zasebnim sektorjem v obeh državah na najrazličnejših področjih, kot so podnebne spremembe in zmanjševanje tveganja nesreč, svetovna trgovina, ki temelji na pravilih, varnost in razvoj, tehnološke raziskave in človekove pravice.
Odnos EU s pacifiškimi otoki je tradicionalno temeljil na razvojnem sodelovanju v okviru partnerstva med EU in članicami OAKPD. V zadnjih letih se je ta odnos razširil še na druge sektorje, kot so okolje, dobro upravljanje, energetika, podnebne spremembe, ribištvo in človekove pravice.
A. Avstralija in Nova Zelandija
1. Avstralija
Evropsko unijo in Avstralijo povezuje dolgoletno partnerstvo, ki sega v 60. leta 20. stoletja. Podlaga za sedanje odnose je okvirni sporazum med EU in Avstralijo iz leta 2017, ki se osredotoča na politični dialog, varnostna vprašanja, mednarodno sodelovanje, gospodarstvo in trgovino, pravosodje, kulturo in izobraževanje, energijo in okolje. Ta sporazum je začel veljati oktobra 2022.
Avstralija je pomembna trgovinska partnerica Evropske unije. Leta 2022 je bila EU tretja največja dvostranska blagovna trgovinska partnerica Avstralije s skupno 56,4 milijarde EUR. Avstralija je 18. največja trgovinska partnerica Unije, ki v to državo izvaža predvsem stroje in kemikalije. Glavnina avstralskega izvoza v EU pa so minerali, surovine in proizvedeni predmeti.
EU in Avstralija se od leta 2018 pogajata o obsežnem sporazumu o prosti trgovini, ki bi olajšal njuno trgovinsko izmenjavo. Petnajsti krog pogajanj je potekal aprila 2023 v Bruslju, vendar strani nista dosegli dogovora, zlasti o kmetijskih proizvodih. Avstralski minister za trgovino Don Farrell in evropski komisar za trgovino Valdis Dombrovskis sta 31. avgusta 2023 prek telekonference nadaljevala pogovore o prosti trgovini.
Srečanje voditeljev Avstralije in EU je potekalo novembra 2022. Glavne teme so bile ruska vojaška agresija proti Ukrajini, spreminjajoči se strateški obeti v indijsko-pacifiški regiji, spodbujanje demokracije, pravna država, človekove pravice in na pravilih temelječ mednarodni red, podnebne spremembe, okolje in biotska raznovrstnost, doseganje ciljev trajnostnega razvoja OZN, človekove pravice in pravice delavcev, energija, digitalna preobrazba in druga vprašanja v skupnem interesu.
EU je leta 2024 potrdila svoje politično in gospodarsko sodelovanje na visoki ravni z Avstralijo in Novo Zelandijo. Med EU in vsako od teh dveh držav potekajo redna srečanja na ministrski in parlamentarni ravni, na katerih se razpravlja o varnostnih vprašanjih in skupnih ukrepih na področju boja proti podnebnim spremembam ter gospodarskega in trgovinskega sodelovanja. Vendar je trajalo nekaj časa, da so se pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med EU in Avstralijo nadaljevala. Evropska komisarka za energijo Kadri Simson se je 1. aprila 2024 v Sydneyju sestala s Chrisom Bowenom, avstralskim ministrom za podnebne spremembe in energijo, ter Madeleine King, ministrico za vire in severno Avstralijo. Komisarka Simson se je 8. aprila 2024 ponovno srečala z ministrico King v Canberri, 28. maja 2024 pa so EU in avstralska ministra (Madeleine King in Don Farrell) podpisali memorandum o soglasju o strateških materialih. Neposredno parlamentarno sodelovanje se je nadaljevalo kmalu po evropskih volitvah junija 2024, 2. decembra 2024 pa je v Bruslju potekalo 43. medparlamentarno srečanje EU-Avstralija, ki mu je 27. oktobra 2025 sledilo 44. medparlamentarno srečanje v Canberri.
Marca 2026 sta EU in Avstralija zaključili pogajanja o sporazumu o prosti trgovini. Sporazum bo odpravil več kot 99 % tarif na izvoz EU v Avstralijo, pri čemer bodo izvozniki EU prihranili do 1 milijardo EUR letnih dajatev. Letni izvoz EU naj bi se v naslednjem desetletju povečal za 33 %, pri čemer naj bi se BDP do leta 2030 povečal za 4 milijarde EUR. Sporazum bo izboljšal tudi dostop EU do kritičnih surovin. Poskrbljeno bo tudi za geografske označbe za blago EU, ki ščitijo 396 alkoholnih, kmetijskih in živilskih proizvodov. Vendar je Avstralija zagotovila nekaj prožnosti pri nekaterih geografskih označbah z obdobjem postopnega opuščanja.
Sporazum o prosti trgovini ščiti občutljive kmetijske trge EU, Unija pa si pridržuje pravico, da uvede zaščitne ukrepe za preprečevanje prenasičenosti. Ključni element tega sporazuma so tudi naložbe Avstralije in EU v trajnostnost. To vključuje obvezujočo zavezo podnebnim ciljem Pariškega sporazuma ter ohranjanju biotske raznovrstnosti, trajnostnega ribolova in gozdarstva. Poleg tega bo sporazum liberaliziral trgovino ter naložbe v blago in storitve, ki blažijo podnebne spremembe, in sicer z odpravo tarif za energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovite izdelke.
Avstralija in EU sta v povezavi s sporazumom o prosti trgovini tudi uradno začeli pogajanja, da bi se Avstralija pridružila programu Obzorje Evropa, tj. vodilnemu programu EU za financiranje znanstvene odličnosti in inovacij v vrednosti 93,5 milijarde EUR. To bo poglobilo sodelovanje na področju raziskav in izobraževanja med Avstralijo in Unijo. Avstralija že sodeluje v programu, avstralski raziskovalci in organizacije pa prispevajo k več kot 200 projektom programa Obzorje Evropa v zvezi s kritičnimi surovinami, digitalnimi inovacijami, zdravjem in čisto energijo. Polno sodelovanje v tem programu bi avstralskim raziskovalcem omogočilo dostop do možnosti financiranja EU.
2. Nova Zelandija
Odnose med Evropsko unijo in Novo Zelandijo zdaj ureja Partnerski sporazum o odnosih in sodelovanju med EU in Novo Zelandijo, ki je bil podpisan oktobra 2016, veljati pa je začel julija 2022. Sporazum olajšuje dvostransko sodelovanje, saj krepi politični dialog in poglablja sodelovanje v gospodarskih in trgovinskih zadevah ter na številnih drugih področjih, kot so inovacije, izobraževanje in kultura, migracije, boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti ter pravosodno sodelovanje.
Prva seja skupnega odbora po začetku veljavnosti tega sporazuma je potekala februarja 2023, druga pa 27. maja 2024 v Bruslju. Osredotočeni sta bili na zunanjo politiko, zlasti v okviru ruske agresije proti Ukrajini, ter na širitev Kitajske – varnost, trgovino, raziskave in inovacije, trajnostni razvoj, človekove pravice in pravosodje. Voditelji so pozdravili zaključek pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Novo Zelandijo in pridružitvi Nove Zelandije raziskovalnemu programu Obzorje Evropa ter podpis sporazuma o izmenjavi osebnih podatkov.
Evropska unija in Nova Zelandija tesno sodelujeta na področju trgovinske politike, in sicer dvostransko in v okviru STO kot trgovinskega sistema, ki temelji na pravilih. EU je bila leta 2024 četrta največja trgovinska partnerica Nove Zelandije, saj je tvorila 6,6 % njenega celotnega izvoza in 12,5 % njenega uvoza. Nova Zelandija in EU sta se dogovorili, da bosta poglobili sodelovanje na področju podnebnih sprememb, tudi z dialogom na visoki ravni o podnebju in kmetijstvu, v okviru strateškega dialoga EU o kmetijstvu. Dvostranski parlamentarni odnosi se še naprej razvijajo, o teh skupnih zavezah pa se je razpravljalo tudi na 28. medparlamentarni seji EU-Nova Zelandija, ki je potekala 17. oktobra 2024 v Bruslju, in na 29. medparlamentarni seji EU-Nova Zelandija, ki je potekala od 21. do 23. julija 2025 v Wellingtonu.
B. Pacifiške otoške države
15 pacifiških otoških držav, s katerimi ima EU sklenjeno partnerstvo, je:
15 pacifiških otoških držav ima skupno površino 528 000 km² in so del OAKPD. Odnosi EU s pacifiškimi otoškimi državami se osredotočajo na razvojno sodelovanje, upravljanje oceanov in podnebne spremembe.
Strategija EU za te države je določena v skupnem sporočilu iz leta 2012 z naslovom Prenovljenemu razvojnemu partnerstvu med EU in Pacifikom naproti, leta 2021 pa je bila posodobljena s strategijo EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji. Strategija je takrat temeljila na okviru Sporazuma iz Cotonouja z državami OAKPD. Evropska unija in OAKPD sta novembra 2023 uradno podpisali nov sporazum o partnerstvu – Samojski sporazum. Ključni vidiki novega sporazuma vključujejo sodelovanje na področju trgovine in naložb, razvoja in regionalizacije. Sporazum obravnava številna področja, kot so trajnostni razvoj in rast, človekove pravice, mir in varnost, da bi se spodbudilo regionalno povezovanje. Začasno se je začel uporabljati 1. januarja 2024. Za obdobje dvajsetih let bo služil kot nov pravni okvir za politične, gospodarske in sodelovalne odnose med EU ter članicami OAKPD.
C. Čezmorske države in ozemlja, ki so pridruženi EU
Z Evropsko unijo je povezanih trinajst čezmorskih držav in ozemelj, ki se nahajajo na različnih delih sveta. Te države niso neodvisne, temveč so v različnem obsegu odvisne od treh držav članic EU, s katerimi ohranjajo posebne vezi, in sicer od Danske, Francije in Nizozemske. Tri od teh držav in ozemelj, ki so povezani s Francijo, ležijo v pacifiški regiji: Nova Kaledonija, Francoska Polinezija ter Wallis in Futuna.
D. Samojski sporazum
Samojski sporazum je osnovan na skupnih temeljih, ki določajo vrednote in načela, ki združujejo obe strani. Poleg tega uvaja tri posebne regionalne protokole za afriške, karibske in pacifiške države, s katerimi naj bi spodbudili regionalno vključevanje. Regionalni protokoli omogočajo vzpostavitev avtonomnih struktur za neodvisno nadaljevanje odnosov med EU in tremi različnimi vpletenimi regijami (gl. 5.6.6). Sporazum vzpostavlja tudi močno parlamentarno razsežnost s stalno skupno parlamentarno skupščino OAKPD-EU, ki ima jasno, posvetovalno vlogo. Poleg tega novi sporazum zaradi močne regionalne razsežnosti vključuje tudi tri regionalne parlamentarne skupščine, ki naj bi delovale samostojno in imele tudi jasno, posvetovalno vlogo.
Evropski parlament je stališče o razvoju Samojskega sporazuma izrazil v treh resolucijah:
Evropski parlament je v teh resolucijah pozdravil splošno strukturo sodelovanja med OAKPD in EU ter ponovno poudaril pomen parlamentarne razsežnosti partnerstva. EU je peta največja trgovinska partnerica pacifiške regije OAKPD, trgovina z njo pa je leta 2024 znašala 3,8 milijarde EUR. Evropski parlament je Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Pacifikom ratificiral januarja 2011, Papua Nova Gvineja pa maja 2011. Vlada Fidžija je sporazum začela uporabljati julija 2014. Samoa je k sporazumu pristopila in ga začela uporabljati decembra 2018, Salomonovi otoki pa so k sporazumu pristopili maja 2020 in ga takrat tudi začeli uporabljati. Evropski parlament je pristop Tonge, Nieuja in Tuvaluja k sporazumu o gospodarskem partnerstvu odobril decembra 2024.
Evropska unija je za Avstralijo in Japonsko tretja največja donatorica razvojne pomoči državam OAKPD. Razvojna pomoč EU za Pacifik za obdobje 2021–2027 znaša približno 750 milijonov EUR (vključno s pomočjo za čezmorske države in ozemlja v pacifiški regiji).
Instrument EU za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (Globalna Evropa) je začel veljati leta 2021 in je postal glavni instrument financiranja za sodelovanje in razvoj EU s partnerskimi državami v okviru dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021–2027. Med instrumenti, ki jih je zajel, je tudi Evropski razvojni sklad, ki je bil prej zunaj proračuna EU. Z vključitvijo tega sklada v proračun EU so bile okrepljene nadzorne pristojnosti Evropskega parlamenta ter javna verodostojnost in politična prepoznavnost zunanje pomoči EU kot celote.
Pred pacifiškimi otoškimi državami so veliki razvojni in podnebni izzivi. Kar zadeva podnebne spremembe, so EU in male pacifiške otoške države v razvoju podprle Pariški sporazum, ki je bil sprejet na 21. konferenci OZN o podnebnih spremembah (COP 21) leta 2015. 23. konferenca (COP 23) je potekala v Bonnu v Nemčiji od 6. do 17. novembra 2017 pod predsedstvom Fidžija.
Sogovornik Evropske unije pri njeni razvojni pomoči in trgovinskih pogajanjih je Forum pacifiških otokov, ki je politična skupina z 18 člani. Sestavljajo jo Avstralija, Cookovi otoki, Mikronezija, Fidži, Kiribati, Nauru, Nova Zelandija, Niue, Palav, Papua Nova Gvineja, Marshallovi otoki, Samoa, Salomonovi otoki, Tonga, Tuvalu, Vanuatu, Nova Kaledonija in Francoska Polinezija.
Pacifiška medparlamentarna skupščina je bila ustanovljena s podpisom izjave iz Natadole avgusta 2025. Je regionalno združenje parlamentov in zakonodajnih skupščin pacifiških otokov, ki spodbuja medparlamentarne stike in dialog, sodelovanje ter izmenjavo izkušenj in znanja med svojimi člani. Sedež te skupščine je na Tahitiju, kjer bo septembra 2026 potekala prva generalna skupščina.
Vloga Evropskega parlamenta
Odnosi Evropskega parlamenta s parlamentoma Avstralije in Nove Zelandije segajo v leto 1979, ko je bila ustanovljena Delegacija Evropskega parlamenta za odnose z Avstralijo in Novo Zelandijo. Od takrat delegacija sodeluje na rednih medparlamentarnih srečanjih s parlamentoma Avstralije in Nove Zelandije, da spodbuja odnose z obema državama in razpravlja o vprašanjih skupnega interesa, kot so kmetijstvo, energetika, okolje in podnebne spremembe, razvoj in gospodarsko sodelovanje, znanost in tehnologija, trgovina, spodbujanje svetovne in regionalne varnosti v azijsko-pacifiški regiji, boj proti terorizmu in človekove pravice. 42. medparlamentarno srečanje med EU in Avstralijo je potekalo decembra 2022 v Bruslju. 27. medparlamentarno srečanje med EU in Novo Zelandijo je potekalo februarja 2023 v Wellingtonu in Christchurchu.
V odnosih z drugimi pacifiškimi državami Evropski parlament zastopa njegova Delegacija pri Parlamentarni skupščini Pacifik-EU, ki jo sestavlja enako število predstavnikov EU in Pacifika. Glavna naloga delegacije je, da pripravi srečanja parlamentarne skupščine Pacifik-EU, oceni in spremlja dejavnosti Evropskega parlamenta, organizira seje z visokimi osebnostmi Pacifika in razpravlja o pomembnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem Samojskega sporazuma. Prvo zasedanje Skupne parlamentarne skupščine OAKPD-EU, ki so se ga udeležili tudi predstavniki afriških in karibskih držav, je potekalo 21. februarja 2024 v Luandi v Angoli na temo A New Dawn in OACPS-EU Relations: Towards a People-Led Partnership (Nova obzorja v odnosih med OAKPD in EU: na poti k partnerstvu, ki ga vodijo ljudje). Ob robu te seje je potekala ustanovna seja Parlamentarne skupščine Pacifik-EU.
To poglavje kratkega vodnika so pripravili sekretariati Evropskega parlamenta, ki pokrivajo delegacije za odnose s pacifiškimi otoki ter Avstralijo in Novo Zelandijo. Več informacij o tej temi je na voljo na spletiščih Delegacije Evropskega parlamenta pri Parlamentarni skupščini Pacifik-EU ter Delegacije Evropskega parlamenta za odnose z Avstralijo in Novo Zelandijo.
Jonas KRAFT / Niccolò RINALDI