|
V Evropi vsako leto zaradi padcev umre okoli tisoč delavcev. Nekateri umrejo v eksplozijah. Več deset tisoč jih je izpostavljenih hrupu, vibracijam in snovem, ki povzročajo raka, kot je npr. azbest. Evropska unija lahko določi minimalne zahteve za izboljšanje varnosti in zdravja zaposlenih. V tem zakonodajnem obdobju je bilo izdanih že nekaj direktiv in Evropskemu parlamentu je večkrat uspelo v korist zaposlenih izglasovati še dodatno dopolniti predložene odločbe.
Kljub temu, da se je v letih od 1994 do 1998 pogostnost nezgod pri delu znižala za okoli 10%, so številke - letno okoli 5.500 nezgod s smrtnim izidom ter 4,8 milijonov nezgod, ki imajo za posledico več kot tridnevno nezmožnost za delo - še vedno visoke. Veljavna evropska zakonodaja je okrepljena z več novimi direktivami, ki določajo minimalne zahteve, vendar lahko države članice uvedejo tudi strožja merila.
Azbest: pozor sankcije!
Rak na pljučih je desetkrat, mezoteliomi pa dvajsetkrat pogostejši pri osebah, ki so izpostavljene azbestu, kot pri ostalem prebivalstvu. Raziskave kažejo, da bo v naslednjih tridesetih letih več sto tisoč delavcev ogroženih zaradi posledic dolgoročne izpostavljenosti azbestu. Leta 2002 so bili sprejeti novi predpisi, ki dopolnjujejo in krepijo prve odločbe, sprejete leta 1983, in naj bi bile vnesene v zakonodaje posameznih držav do aprila 2006. Od tega datuma bodo prepovedane vse dejavnosti, kjer so delavci izpostavljeni azbestu, z izjemo del, ki vključujejo rušenje objektov iz azbesta in odstranjevanje odpadkov, nastalih pri odstranjevanju azbesta.
Na zahtevo Evropskega parlamenta so se občutno znižale mejne vrednosti izpostavljenosti delavcev azbestu, okrepili so se preventivni ukrepi in sprejete so bila določila glede usposabljanja. Poslanci so prav tako zahtevali poseben čas za počitek, zavedajoč se, da so pogoji dela pri obvezni uporabi dihalnega aparata izjemno težki. Poleg tega je Parlament dosegel, da je z direktivo o varnosti delavcev določeno, da države članice predvidijo 'učinkovite, ustrezno stroge in vzgojne' sankcije v primeru kršitve zakonodaje. Tovrstna določba je novost na področju direktiv o varnosti delavcev pri delu.
Hrup: do 87 decibelov
Izpostavljenost hrupu je škodljiva tako za sluha kot za splošno zdravstveno stanje zaposlenih. Poleg tega je zaradi hrupa možnost nesreče povečana tudi zato, ker delavec opozorilnih znakov in strojnih okvar včasih preprosto ne sliši. Po raziskavi Evropskega agencije za zdravje in varstvo pri delu je v Evropski uniji 28% delavcev izpostavljenih hrupu, ki otežuje pogovor. Leta 2002 je Parlament potrdil direktivo, ki določa mejno vrednost dnevne izpostavljenosti hrupu največ 87 decibelov, kar je manj od predlagane, in ki nalaga delodajalcu določene obveznosti. Poslanci so dosegli, da imajo delavci pravico do preventivnih pregledov sluha in do ščitnikov za sluh prej, kot je predvidel Svet EU. Parlament je poleg tega uvedel določbo, ki upošteva posebnosti na področju glasbe in zabave.
Vibracije prizadenejo enega od štirih delavcev
Pred uveljavitvijo nove evropske zakonodaje naj bi bilo v Uniji 24% delavcev izpostavljenih vibracijam. V podjetjih s področja rudarstva in premogovništva, kamnoseštva, gradbeništva, transporta ali kmetijstva, lahko mehanske vibracije delovnih sredstev in strojev povzročijo poškodbe sklepov, živčne težave ali poškodbe hrbtenice. Leta 2002 sprejeta direktiva mora biti vnesena v nacionalne zakonodaje do julija 2005. Direktiva določa mejne vrednosti za vibracije, ki se prenašajo na roke, in na vse telo. Parlament je uspel znižati predpisane prage, uvedel pa je tudi nove obveznosti glede informiranje delavcev in glede spremljanja njihovega zdravstvenega stanja.
Učinkovitejše preprečevanje tveganj ob eksplozijah
Nova direktiva, ki je bila sprejeta leta 1999 in ki je morala biti vnešena v nacionalne zakonodaje do junija 2003, določa in usklajuje najnižje mejne vrednosti za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev, ki so izpostavljeni možnosti eksplozij. Za industrijo določa okvirno zaščito pred eksplozivi in nalaga delodajalcu določene obveznosti glede varnosti, nadzora in vrednotenja tveganja ter razvrstitev morebitnih rizičnih območij. Tako npr. predpisuje evropski opozorilni znak za nevarna območja. Na zahtevo Evropskega parlamenta mora Evropska komisija določiti smernice v priročniku dobre prakse, ki ga bodo države članice morale čimbolj upoštevati pri oblikovanju politik na tem področju.
500.000 padcev letno
Skoraj 10 % vseh nezgod pri delu pripisujemo padcem. V okviru Evropske unije ocenjujejo, da se letno zgodi okoli 500.000 padcev na delovnem mestu zaradi nepravilne uporabe gradbenih odrov ali lestev, ki se v 40.000 primerih letno končajo s hudimi poškodbami in v 1.000 primerih s smrtjo. Zato je Evropski parlament leta 2001 odobril direktivo, ki določa, kako naj delavci uporabljajo opremo na najbolj varen način. Zaradi posredovanja Evropskega parlamenta je ta direktiva, ki mora biti vnesena v nacionalne zakonodaje do julija 2004, izboljšala vrednotenje tveganj, usposabljanje delavcev, in zvišala raven varnosti delovne opreme.
Zaščita samozaposlenih oseb
Zakonodaja s področja zdravja in varstva pri delu redko pokriva tudi samozaposlene, čeprav so pogosto izpostavljeni podobnim tveganjem. Poleg tega številni samozaposleni delajo v dejavnostih z visokim tveganjem, kot so kmetijstvo, ribolov, gradbeništvo in transport, vendar jih obstoječa zakonodaja pogosto ne pokriva. Zato EU spodbuja države članice, da sprejmejo prostovoljne ukrepe za boljši položaj samozaposlenih. Poslanci EP so sprejeli to pobudo, vendar hkrati obžalujejo, da ni šla dovolj daleč. Menili so, da glede zdravja in varstva pri delu ne bi smeli razlikovati med zaposlenimi in samozaposlenimi. Priporočilo državam članicam je bilo oblikovano februarja 2003. Poslanci so mnenja, da bo morala EU sprejeti zavezujoče ukrepe, če to priporočilo v štirih letih ne bo imelo zadovoljivega učinka.
Splošna strategija
V oktobra 2002 sprejeti resoluciji je Evropski parlament podprl idejo o splošni strategiji Skupnosti, da bi se prilagodila družbenim spremembam in spremembam na področju dela ter določila prednostne naloge. Poslanci EP so zahtevali, da se zakonodaja s področja zdravja in varstva pri delu razširi na doslej izključene kategorije, kot so vojaki, samozaposleni in delavci, ki delajo doma. Zahtevali so nove predloge zakonov, ki se nanašajo na ekonomiko delovnega mesta, upravljanje ter na kemične in biološke nevarnosti. Poslanci EP so zahtevali tudi, da se pravni red Evropske unije uvaja in uporablja tudi v državah pristopnicah, kjer položaj na področju varstva in zdravja delavcev ni zadovoljiv.
|
