|
Preprečiti nadlegovanje in diskriminacijo, zaščititi žrtve, ohraniti pravice žensk in moških po vrnitvi s porodniškega oziroma očetovskega dopusta: to je le nekaj smernic nove direktive o enaki obravnavi na delovnem mestu. A četudi so novo opredeljene vloge žensk in moških tako v družini kot v družbi Unijo primorale v to, da se zoperstavi določenim oblikam diskriminacije, bo za dosego enakega plačila potrebnega še veliko dela.
Ko je julija 2000 Evropska komisija predlagala revizijo direktive izpred 25-tih let, so evropski poslanci ocenili, da nova predlagana verzija premalo upošteva dejanski položaj zaposlenih žensk. Pri obravnavi nove direktive je prišlo do postopka soodločanja, zato je Parlament imel dejansko možnost, da vpliva na njeno vsebino. Že pri prvem branju se je odločno zavzel za pozitivne ukrepe, ki bi osebam manj zastopanega spola, kar ženske pogosto so, ponudile možnosti za lažje poklicno udejstvovanje. Zahvaljujoč predlogom poslancev sedaj nova direktiva predvideva, da morajo države članice poskrbeti za ustanavljanje teles, katerih naloga je spodbujanje enake obravnave in vzpostavitev pravne zaščite žrtev spolne diskriminacije.
Preprečiti nadlegovanje
Parlament se je glede direktive s Svetom pogajal korak za korakom, vse do spravnega postopka. Obe veji zakonodajne oblasti sta se nazadnje aprila 2002 le sporazumeli glede besedila, ki bolj dosledno upošteva delovne pogoje in družinske obveznosti. Ko bo direktiva leta 2005 prenesena v nacionalno pravo, bo predstavljala pomembno socialnopolitično sredstvo za razširjeno Unijo.
Prvič je na ravni Skupnosti opredeljen pojem "spolnega nadlegovanja"; to je "vsako nezaželeno ravnanje spolne narave, izraženo fizično, verbalno ali neverbalno, katerega namen ali posledica je napad na človeško dostojanstvo nadlegovane osebe ter še zlasti ustvarjanje zastrašujočega, sovražnega, ponižujočega ali žaljivega okolja". Direktiva opredeli tudi "neposredno diskriminacijo", "posredno diskriminacijo" in "nadlegovanje" na splošno.
Ženske so sedaj v primeru nadlegovanja na delovnem mestu, še zlasti spolnega, lahko deležne pomoči. Poleg tega osebe, ki pomagajo žrtvam spolne diskriminacije ali nadlegovanja, uživajo enako zaščito kot v primeru ponižujočega ravnanja. Delodajalci in odgovorni za poklicno usposabljanje so dolžni sprejeti preventivne ukrepe.
Pravica do materinstva in očetovstva
Nova direktiva prepoveduje diskriminacijo žensk na osnovi nosečnosti ali porodniškega dopusta, Parlament pa je še dodatno zahteval in tudi dosegel, da imajo ženske in moški ob koncu starševskega dopusta ali posvojitve pravico do istega oziroma enakovrednega delovnega mesta, v primerih ko države članice tovrstni dopust odobrijo.
Direktiva se ukvarja tudi z enako obravnavo žensk in moških pri zaposlovanju, usposabljanju in napredovanju. Predlaga "pozitivne ukrepe", to je specifične rešitve za spol, ki je v določeni poklicni dejavnosti manj zastopan. Države članice morajo poskrbeti za ustanavljanje teles, katerih naloga je nadzorovanje enakopravnosti. Vzpostaviti pa morajo tudi pravosodne in administrativne postopke za sankcije v primerih odstopanj od direktive.
Za enako delo še vedno neenake plače
Slogan iz petdesetih let, "Za enako delo, enako plačilo", na žalost še vedno ostaja aktualen. Kljub leta 1975 sprejeti evropski direktivi o enakem plačilu zaposlenih moških in žensk, je danes še vedno veliko žensk, ki so za enako delo bistveno manj plačane od moških. Evropski parlament je že večkrat izrazil obžalovanje ob pomanjkanju volje držav članic, da upoštevajo direktivo iz leta 1975 in je Evropsko komisijo pozval k bolj odločnemu ukrepanju.
V samoiniciativnem poročilu, sprejetem leta 2001, Evropski parlament ugotavlja, da je v EU plačilni razkorak med spoloma za enako delo v povprečju 28%. Če pa upoštevamo strukturne razlike, ki obstajajo med ženskami in moškimi na trgu delovne sile, predvsem kar zadeva starosti, izobrazbe, poklica in karierne strukture, pa je razlika 15%, seveda še vedno v korist moških. Za Evropski parlament "je ta, povprečno petnajstodstotni razkorak v plačilu posledica mehanizmov diskriminatornega podcenjevanja, kar je nedopustno". Med drugim so poslanci od Evropske komisije zahtevali revizijo direktive iz leta 1975.
Poleg tega so poslanci v resoluciji, sprejeti julija 2002, od Komisije zahtevali, da posodobi vse direktive v zvezi z enako obravnavo moških in žensk, ne le kar zadeva plačilo, pač pa tudi socialno politiko, zaposlovanje, delovne pogoje, usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. Kajti ženske niso v neenakopravnem položaju le pri plačilu, postavljene so še pred druge strukturne ovire. Stopnja zaposlenosti žensk (54%) naprimer še vedno ostaja nižja od moških. In še en podatek: med desetimi zaposlenimi s polovičnim delovnim časom je kar osem žensk.
V okviru Konvencije za prihodnost Evrope so evropski poslanci odločno zagovarjali trditev, da je v osnutek ustave nujno potrebno vključiti načelo enakosti med ženskami in moškimi kot ene izmed vrednot Unije, kar bi sčasoma privedlo do trdnejše pravne osnove za nadaljnje evropske pobude pri doslednejšem prenosu načela v evropsko socialno-ekonomsko stvarnost.
|
