| Vsako leto na tisoče ljudi izgubi delo zaradi stečaja podjetja. Postavlja se vprašanje, kako lahko delavec uveljavlja nadomestila, do katerih je upravičen. Ob vse bolj množičnem propadanju podjetij je za uravnavanje trga dela nujna sprememba direktive iz leta 1980 o varstvu delavcev v primeru delodajalčeve plačilne nesposobnosti. Evropski parlament je podprl ukrepe, ki jih je predlagala Komisija.
Zadnjih dvajset let smo priča velikim premikom na trgu dela, kot so na primer sprememba položaja proizvodnje in storitev v mednarodnem merilu, povečan pretok delovne sile in številna prestrukturiranja in reorganizacije podjetij. Stečaji in posledično spremljajoča izguba zaposlitve so ena od ekonomskih in socialnih danosti. Vsem evropskim državljanom so dobro znane novice o socialnih dramah Métal Europe, Air liberté in Sabene.
V luči širjenja Unije se povečuje tveganje za prenos industrije v države s cenejšo delovno silo. Zato je nujno potrebno izboljšati varstvo delavcev, ki jih prizadane stečaj podjetja.
Zaščita vseh delavcev
Delavce je v primeru stečaja ščitila direktiva, sprejeta leta 1980, vendar v vsem tem času ni bila prilagojena hitremu ekonomskemu razvoju, ki je vedno bolj mednaroden in z različnim položajem delavcev. Da bi v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca čim večjemu številu zaposlenih zagotovili minimalno zaščito, je Evropska komisija leta 2002 predlagala spremembo te direktive. S tem Komisija priznava potrebo po zbližanju zakonodaj držav članic na tem področju ter po spodbujanju sodelovanja med njihovimi upravnimi službami.
Evropski parlament je predstavil vrsto predlogov v podporo novi zakonodaji v korist zaposlenih in dosegel, da velja za skoraj vsakega zaposlenega. Ta zakonodaja Skupnosti odslej ščiti zaposlene s polovičnim delovnim časom, zaposlene po pogodbi za določen čas in tiste, ki nadomeščajo redno zaposlene. Zakonodaja ne zadeva le zaposlenih, ki opravljajo hišna dela pri fizični osebi ter ribičev, ki so plačani glede na ulov.
Poslanci so tudi vztrajali pri širši definiciji postopkov nesolventnosti z vidika večje zaščite žrtev stečajev. Direktiva na zahtevo Parlamenta spodbuja države članice k razširitvi varstva zaposlenih še na druge položaje plačilne nesposobnosti, ki jih predvidevajo njihove državne zakonodaje. Na tej pravni podlagi vsaka država članica jamči, da bo zaposleni, prizadet zaradi prisilnega zapiranja podjetja, od ustanove prejel svoje neizplačane terjatve.
Že direktiva iz leta 1980 je države članice zavezovala, da ustanovijo organ, ki bi zaposlenim zagotovil izplačilo terjatev, ki jih plačilno nesposobno podjetje dolguje zaposlenim. Spremembe iz leta 2002 natančno opredeljujejo delovanje teh organov. V primeru plačilne nesposobnosti mednarodnih podjetij na območju najmanj dveh držav članic, pa direktiva nalaga ustanovam držav, kjer zaposleni delajo, da izplačajo terjatve.
Brez usklajevanja z dna
Parlament je podprl zamisel, da države članice določijo zgornjo mejo izplačil, ki jih morajo zagotoviti ustrezne državne ustanove. Vendar pa so poslanci dosegli, da ta obveza ne privede do usklajevanja izplačila z dna, kar bi bilo socialno nesprejemljivo.
Pomembna zahteva Parlamenta je, da se v direktivo uvede definicijo pojma "delavec" in razširi pojem "zaposleni", ki naj pomeni več kot "delojemalec". Lahko se nanaša na primer na osebe, ki za delodajalca delajo samostojno ali ki imajo le enega odjemalca, kot tudi zaposlene po pogodbi (zdravniki, pomočniki in drugi). EP je večkrat zahteval še dodatno zaščito netipičnih kategorij zaposlenih (najetih, zaposlenih na domu ali na podlagi več pogodb,...)
Poslanci obžalujejo, da države članice teh predlogov niso sprejele. Opredelitev "delavca" tako ostaja v pristojnosti posameznih držav. Parlament je direktivo vseeno potrdil, da bi čim hitreje stopila v veljavo. Hkrati se je EP zavezal, da bo nadaljeval z razpravami o netipičnih kategorijah zaposlenih v Evropi. Evropska komisija je opravila raziskavo o položaju zaposlenih ter skupaj z Evropskim parlamentom organizirala javno razpravo o predvidenih novih ukrepih v prihodnosti.
Države članice morajo svojo zakonodajo novi direktivi prilagoditi do 8. oktobra 2005. O njeni uporabi in izvajanju v državah članicah bo leta 2010 Komisija predstavila poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.
|
