| Odprtost in enostaven dostop do informacij, ki jih hranijo javni organi, sodita med pomembne temelje vsake učinkovite demokracije. Vlade in javna uprava ne morejo veljati za odgovorne, če tega ni. Amsterdamska pogodba iz leta 1999 določa, da ima vsak državljan Evropske unije "pravico dostopa" do dokumentov EU. Kljub temu je moral Evropski parlament napeti vse sile, da bi uzakonil to načelo.
Ko so poslanci Evropskega parlamenta januarja 2000 od Evropske komisije dobili osnutek zakona o javnem dostopu do dokumentov EU, so bili močno razočarani. Do tedaj so imele tri institucije, Parlament, Svet ministrov in Komisija, ustrezne prostovoljne sisteme za obveščanje javnosti in novi zakon se je dejansko zdel korak nazaj.
Preveč izjem
Parlament se je odločil močno zmanjšati število izjem, ki jih je predlagala Komisija, t.j. primerov, v katerih dokumenti niso dostopni javnosti. Še posebno je nasprotoval odobritvi izjem, pri katerih naj bi razkritje informacij oviralo "učinkovito delovanje ustanov" in izvzemanju številnih internih dokumentov. Poslanci so vseeno razumeli, zakaj Komisija ni hotela objaviti prav vsake sijajne ali nedomišljene ideje, ki bi jo kak uradnik zapisal ali poslal po elektronski pošti v procesu oblikovanja politike. Strinjali so se, da mora Komisija imeti nekaj "časa za razmislek", kot so poimenovali to načelo, vendar so zavrnili idejo o splošnem seznamu, ki bi upravičil tajnost skoraj vseh dokumentov.
Novembra 2000 je Parlament bistveno spremenil izvirni predlog Komisije. V naslednji fazi je bil tekst zakona predstavljen vladam EU na srečanju Sveta ministrov. Veliko držav članic si je še zlasti prizadevalo ohraniti visoko stopnjo tajnosti za zunanjepolitične in sodne zadeve. Vendar so bile vlade različnega mnenja. Nekatere niso imele lastne zakonodaje o obveščanju javnosti, medtem ko so druge imele dolgo tradicijo odprtosti in razkrivanja informacij. Na koncu je Parlament lahko izkoristil ta razhajanja in razširil obseg dokumentov, dostopnih javnosti.
Spretna pogajanja
Zaradi različnih stališč vlad je Parlament zastavil svojo pogajalsko pozicijo tako, da je v Svetu pridobil na svojo stran ravno dovolj držav članic. Med postopkom je tesno sodeloval s švedsko vlado, ki je predsedovala Svetu EU v prvem polletju leta 2001 in je močno pritisnila na druge vlade, da bi se sporazumeli. Potem, ko se je Parlament dogovoril s Svetom, se je nazadnje tudi Komisija strinjala z besedilom.
Maja 2001 so tako uzakonili uredbo o "Javni dostopnosti dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije". To pomeni, da lahko sedaj vsak preveri na internetu dostopnost dokumentov teh treh institucij. Po zaslugi Parlamenta se uredba nanaša tudi na agencije EU, kot so na primer Evropska agencija za okolje, Evropski center za droge in zasvojenosti z drogami in Evropska agencija za ocenjevanje zdravil. Med "dokumente" ne sodijo le lastni dokumenti teh ustanov, temveč tudi dokumenti tretjih oseb. Lahko so na papirju, v elektronski ali avdio-vizualni obliki. Dostopni so lahko tudi zaupni dokumenti s privolitvijo "vira".
Kdaj se dostop lahko zavrne
Za dokumente se lahko zaprosi po internetu ali s pismom, odgovor pa mora slediti v 15 delovnih dneh. Če je dostop do dokumenta zavrnjen, je treba za to navesti razloge. Vlagatelj prošnje lahko zaprosi za ponovno preučitev zavrnitve. Če se dostop kljub temu ne odobri, se lahko vlagatelj obrne na sodišče ali vloži pritožbo pri evropskem varuhu človekovih pravic.
Dostop do informacij se lahko zavrne le v primeru, če bi njihovo razkritje škodovalo javnemu interesu na področju javne varnosti, pri obrambnih in vojaških zadevah, mednarodnih odnosih ali monetarni in ekonomski politiki EU ali države članice, ali če bi bila kršena pravica do zasebnosti. Dostop do informacij je lahko zavrnjen tudi, če bi njihovo razkritje škodovalo poslovnim interesom posameznika ali podjetja ali tudi sodnim postopkom, preiskavam ali revizijam. Le kadar se pojavi v javnosti izjemen interes po razkritju teh informacij, se lahko naredi izjema.
Prvo leto po pričetku veljavnosti novega zakona se je število prošenj več kot podvojilo.
|
