Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
V tem poglavju kratkega vodnika je pojasnjeno, da pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v EU temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb ter da to vključuje ukrepe za približevanje zakonodaj držav članic na več področjih. Lizbonska pogodba je omogočila trdnejšo podlago za razvoj kazenskopravnega območja, obenem pa Evropskemu parlamentu daje nove pristojnosti.
Pravna podlaga
- Členi od 82 do 86 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
- Komisija si pristojnost za dajanje pobud deli z državami članicami, če te tvorijo četrtino članic Sveta (člen 76 PDEU);
- Parlament ima zgolj posvetovalno vlogo o posebnih ukrepih za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, ki jih nato soglasno sprejme Svet. Če v Svetu ni mogoče doseči soglasja, obstaja možnost, da devet ali več držav članic sodeluje po sistemu okrepljenega sodelovanja.
- Direktiva o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (Direktiva 2010/64/EU z dne 20. oktobra 2010);
- Direktiva o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (Direktiva 2012/13/EU z dne 22. maja 2012);
- Direktiva o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (Direktiva 2013/48/EU z dne 22. oktobra 2013);
- Direktiva o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (Direktiva (EU) 2016/343 z dne 9. marca 2016);
- Direktiva o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (Direktiva (EU) 2016/800 z dne 11. maja 2016);
- Direktiva o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (Direktiva (EU) 2016/1919 z dne 26. oktobra 2016);
- Uredba o prenosu postopkov v kazenskih zadevah (Uredba (EU) 2024/3011 z dne 27. novembra 2024).
- Direktiva o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (Direktiva (EU) 2016/681 z dne 27. aprila 2016);
- Direktiva o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (Direktiva (EU) 2017/541 z dne 15. marca 2017);
- Uredba o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (Uredba (EU) 2021/784 z dne 29. aprila 2021);
- Uredba o digitalni izmenjavi informacij v primerih terorizma, spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (Uredba (EU) 2023/2131 z dne 4. oktobra 2023).
- Direktiva o napadih na informacijske sisteme in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2005/222/PNZ (direktiva o kibernetski kriminaliteti) (Direktiva 2013/40/EU z dne 12. avgusta 2013);
- Direktiva o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji, (Direktiva 2014/42/EU z dne 3. aprila 2014);
- Direktiva o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (direktiva o zlorabi trga) (Direktiva 2014/57/EU z dne 16. aprila 2014);
- Direktiva o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ (Direktiva 2014/62/EU z dne 15. maja 2014);
- Direktiva o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (Direktiva (EU) 2017/1371 z dne 5. julija 2017);
- Direktiva o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (Direktiva (EU) 2018/843 z dne 30. maja 2018);
- Direktiva o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (Direktiva (EU) 2018/1673 z dne 23. oktobra 2018);
- Uredba o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (Uredba (EU) 2018/1805 z dne 14. novembra 2018);
- Direktiva o boju proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/413/PNZ (Direktiva (EU) 2019/713 z dne 17. aprila 2019);
- Direktiva o povrnitvi in odvzemu premoženja (Direktiva (EU) 2024/1260 z dne 24. aprila 2024);
- Uredba o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (Uredba (EU) 2024/1624 z dne 31. maja 2024).
- Direktiva o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (Direktiva 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014);
- Uredba o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) (Uredba (EU) 2018/1726 z dne 14. novembra 2018);
- Uredba o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (Uredba (EU) 2018/1862 z dne 28. novembra 2018);
- Uredba o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN) z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (Uredba (EU) 2019/816 z dne 17. aprila 2019); ta uredba je povezana z direktivo o izmenjavi informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (sistem ECRIS), ki spreminja Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ (Direktiva (EU) 2019/884 z dne 17. aprila 2019);
- Uredba o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij (Uredba (EU) 2019/818 z dne 20. maja 2019);
- Direktiva o izmenjavi informacij med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic ter razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ (Direktiva (EU) 2023/977 z dne 10. maja 2023);
- Uredba o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih postopkih ter za izvrševanje zapornih kazni po kazenskem postopku (Uredba (EU) 2023/1543 z dne 12. julija 2023);
- Direktiva o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju imenovanih poslovnih enot in pravnih zastopnikov za namen zbiranja elektronskih dokazov v kazenskih postopkih (Direktiva (EU) 2023/1544 z dne 12. julija 2023).
- Direktiva o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (Direktiva (EU) 2011/36/EU z dne 5. aprila 2011);
- Direktiva o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji (Direktiva 2011/93/EU z dne 13. decembra 2011);
- Direktiva o evropski odredbi o zaščiti (Direktiva 2011/99/EU z dne 13. decembra 2011);
- Direktiva o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (Direktiva 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012);
- Direktiva o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Direktiva (EU) 2024/1385 z dne 14. maja 2024);
- Direktiva o spremembi Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (Direktiva (EU) 2024/1712 z dne 13. junija 2024).
Cilji
Postopna odprava kontrol na mejah znotraj EU je bistveno poenostavila prosto gibanje njenih državljanov, hkrati pa omogočila lažje čezmejno delovanje storilcev kaznivih dejanj. Da bi se spoprijeli s problematiko čezmejnega kriminala, so v območje svobode, varnosti in pravice vključeni ukrepi za spodbujanje pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja. Sprejeti so bili posebni ukrepi za boj proti mednarodnemu kriminalu in terorizmu ter za varstvo pravic žrtev, osumljencev in oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, po vsej EU.
Dosežki
A. Glavni zakonodajni akti EU o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah
1. Postopki sprejetja
V skladu s PDEU se večina ukrepov za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah sprejme po rednem zakonodajnem postopku in je predmet sodne presoje Sodišča Evropske unije. Tudi če pustimo ob strani posebnosti območja svobode, varnosti in pravice (izvzetja za Irsko in Dansko – protokola št. 21 in 22 k PDEU – ter posebna vloga nacionalnih parlamentov – protokola št. 1 in 2), pa pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, skupaj s policijskim sodelovanjem, še vedno ni popolnoma vključeno v okvir EU in ohranja nekatere izvorne značilnosti iz predlizbonskega obdobja:
2. Glavni zakonodajni akti, sprejeti po rednem zakonodajnem postopku
a. Skupni minimalni standardi za kazenske postopke:
b. Boj proti terorizmu:
c. Boj proti korupciji, kibernetski kriminaliteti, goljufijam in pranju denarja:
d. Izmenjava informacij med državami članicami in agencijami EU:
e. Zaščita žrtev:
B. Agencije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah in drugi s tem povezani organi
1. Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust)
Eurojust spodbuja in izboljšuje usklajevanje preiskav in pregona ter sodelovanje med organi držav članic. Zlasti olajšuje izvrševanje mednarodnih zaprosil za vzajemno pravno pomoč in prošenj za izročitev. Na vse možne načine podpira organe držav članic pri izboljšanju učinkovitosti preiskav in pregona čezmejnega kriminala.
Eurojust lahko državi članici na njeno zahtevo pomaga pri preiskavah in pregonih, ki zadevajo to državo članico in državo nečlanico, če sta Eurojust in država nečlanica sklenila sporazum o sodelovanju ali če je bil dokazan ključni interes.
Obravnava enake vrste kaznivih dejanj, za katera je pristojna Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), kot so terorizem, promet s prepovedanimi drogami, trgovina z ljudmi, ponarejanje, pranje denarja, kibernetska kriminaliteta, kazniva dejanja zoper premoženje ali javne dobrine, vključno z goljufijami in korupcijo, kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom EU, okoljska kriminaliteta in sodelovanje v hudodelski združbi. Eurojust lahko na zahtevo države članice pomaga tudi pri preiskavah in pregonu drugih vrst kaznivih dejanj.
Po vojaški ruski agresiji proti Ukrajini, ki se je začela februarja 2022, je od marca 2022 v Ukrajini dejavna skupna preiskovalna skupina EU, ki jo podpira Eurojust (JIT). Sedem članov skupne preiskovalne skupine se je 14. aprila 2023 strinjalo, da bodo poleg domnevnih vojnih zločinov preiskali tudi genocid, storjen v Ukrajini. Mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini (ICPA) je pravosodno središče, ki je del Eurojusta in omogoča izmenjavo dokazov in skupno strategijo pregona. Eurojust upravlja tudi osrednjo zbirko podatkov o dokazih o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih, ki podpira delo skupne preiskovalne skupine in druge preiskave mednarodnih kaznivih dejanj. Eurojust se je 2. aprila 2024 udeležil mednarodne konference o ponovni vzpostavitvi pravičnosti za Ukrajino v Haagu, da bi ocenil napredek pri preiskovanju kaznivih dejanj, pregonu storilcev kaznivih dejanj in usklajevanju mednarodnih prizadevanj. Eurojust je 2. oktobra 2025 gostil srečanje s Svetom Evrope, da bi predstavil pripravljalno delo ICPA v zvezi s prihodnjim posebnim sodiščem, pristojnim za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini.
Septembra 2024 je Eurojust gostil uradno odprtje evropske pravosodne mreže za organizirani kriminal (EJOCN), ki deluje kot vozlišče specializiranega strokovnega znanja za podporo pravosodnim organom v boju proti organiziranemu kriminalu.
Aprila 2022 je Komisija objavila predlog za razširitev mandata Eurojusta. Parlament in Svet sta nekaj tednov pozneje dosegla dogovor o revidiranem mandatu, ki Eurojustu omogoča zavarovanje, analizo, hrambo in deljenje dokazov o vojnih zločinih, genocidu in hudodelstvih zoper človečnost s pristojnimi pravosodnimi organi držav članic in z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Nova uredba o Eurojustu je bila 31. maja 2022 objavljena v Uradnem listu EU, veljati pa je začela en dan po objavi.
Prejšnji pravni okvir za Eurojust (Sklep Sveta 2009/426/PNZ o okrepitvi Eurojusta z dne 16. decembra 2008) je začel veljati 4. junija 2009. Uredba (EU) 2018/1727 se je začela uporabljati 12. decembra 2019. Sedanja pravna podlaga za Eurojust je Uredba (EU) 2022/838 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 v zvezi z zavarovanjem, analizo in hrambo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi zločini in povezanimi kaznivimi dejanji, v Eurojustu.
Eurojust vsako leto objavi letno poročilo. Eurojust je 15. maja 2025 objavil letno poročilo za leto 2024. V središču dela Eurojusta v letu 2024 sta bila vodenje pravosodnega odziva EU na vojno v Ukrajini in poglobitev sodelovanja z državami, ki niso članice EU. Eurojust in Europol sta januarja 2025 objavila poročilo z naslovom Common challenges in cybercrime (Skupni izzivi na področju kibernetske kriminalitete).
Njegov sedež je v Haagu na Nizozemskem.
2. Evropsko javno tožilstvo (EJT)
Uredba Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017) velja od 20. novembra 2017. Parlament je v svojem stališču z dne 5. oktobra 2017 odobril osnutek uredbe Sveta.
Evropsko javno tožilstvo je neodvisen urad, pristojen za preiskovanje, pregon in izvajanje sodne oblasti pri kaznivih dejanjih zoper proračun EU, kot so goljufije, korupcija ali čezmejne goljufije na področju DDV v vrednosti več kot 10 milijonov EUR. Seznam kaznivih dejanj bi se lahko v prihodnosti razširil in bo vključeval na primer tudi terorizem.
Parlament in Svet sta leta 2019 soglasno imenovala prvo evropsko glavno tožilko Lauro Codruţo Kövesi za mandat sedmih let brez možnosti podaljšanja.
Do sedaj se je Evropskemu javnemu tožilstvu pridružilo 24 držav članic, preostale države članice, ki ne sodelujejo, pa se lahko pridružijo kadar koli. Osrednji urad Evropskega javnega tožilstva ima sedež v Luxembourgu, skupaj z uradoma glavnega tožilca in kolegija tožilcev iz vseh sodelujočih držav članic. Na tožilstvu vodijo vsakodnevne kazenske preiskave, ki jih opravljajo delegirani tožilci.
Evropsko javno tožilstvo je začelo delovati 1. junija 2021 in že izvaja številne preiskave. Nadaljuje se tudi delo na več področjih, med drugim s prilagajanjem nacionalnih pravosodnih sistemov uredbam o Evropskem javnem tožilstvu, imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in zaposlovanjem osebja.
Evropsko javno tožilstvo je 19. marca 2025 na skupni seji Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve predstavilo letno poročilo za leto 2024. Ob koncu leta 2024 je imelo Evropsko javno tožilstvo skupaj odprtih 2666 preiskav (38 % več kot prejšnje leto), z ocenjeno škodo za proračun EU v višini 24,8 milijarde EUR (22,5 % več kot leta 2023). Več kot polovica te ocenjene škode (13,15 milijarde EUR) je povezana s čezmejnimi goljufijami na področju DDV, pri čemer skoraj sistematično sodelovanje hudodelskih združb pomeni veliko tveganje za notranjo varnost.
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament je imel ključno vlogo pri oblikovanju zakonodaje EU na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, saj je poskrbel, da je boj proti kriminaliteti in korupciji postal politična prednostna naloga. Na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah deluje pod enakimi pogoji kot Svet. Redni zakonodajni postopek se uporablja za skoraj vsa področja kazenskega prava EU z redkimi izjemami, kot je na primer postopek odobritve za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva.
Glavni instrument pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami je Eurojust. Med reformo Eurojusta je Parlament aktivno zagovarjal okrepljen parlamentarni nadzor in izboljšanje predpisov o varstvu podatkov.
Parlament je 1. decembra 2020 (z udeležbo na daljavo zaradi pandemije covida-19) organiziral prvo medparlamentarno sejo odborov o oceni dejavnosti Eurojusta. Namen seje je bil, da Evropski parlament in nacionalni parlamenti prvič ocenijo dejavnosti Eurojusta v skladu s členom 85 PDEU in Uredbo (EU) 2018/1727. Druga medparlamentarna seja odborov za ocenjevanje dejavnosti Eurojusta je potekala 1. februarja 2022, tretja medparlamentarna seja je potekala 30. novembra 2022, četrta pa 7. novembra 2023 v Bruslju. Peta medparlamentarna seja odborov je potekala 2. decembra 2024, šesta pa 20. novembra 2025.
Parlament je 20. januarja 2021 sprejel resolucijo o izvajanju evropskega naloga za prijetje in postopkov predaje med državami članicami (in potrdil poročilo o izvajanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002, sprejetega pred Lizbonsko pogodbo). V njej je ocenil rezultate poenostavljenega postopka čezmejne sodne predaje, ki je leta 2004 nadomestil dolgotrajne postopke izročitve EU na podlagi načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb.
Parlament je 6. oktobra 2021 sprejel resolucijo o umetni inteligenci v kazenskem pravu in njeni uporabi v policiji in pravosodnih organih na področju kazenskih zadev, 13. marca 2024 pa stališče o predlogu uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci, sprejet 13. junija 2024).
Pred kratkim je pripravil poročila in resolucije o naslednjih vprašanjih: preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boj proti njima, boj proti korupciji, preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej ter varstvo njenih žrtev, prenos kazenskega postopka, pravice žrtev, pranje denarja in financiranje terorizma, odvzem in povrnitev sredstev, sovražni govor na spletu, odkrivanje in odstranjevanje posnetkov spolnih zlorab otrok, kibernetska kriminaliteta, digitalizacija pravosodja, sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, terorizem in nasilna radikalizacija ter vsiljiva vohunska programska oprema.
Parlament je 12. marca 2024 sprejel stališče o novi direktivi o kršitvah sankcij EU. Direktivo je decembra 2022 v odziv na rusko agresijo proti Ukrajini predlagala Komisija, sprejeta pa je bila 24. aprila 2024. Ta zakonodaja opredeljuje kazniva dejanja in sankcije za kršitev omejevalnih ukrepov Unije, hkrati pa inkriminira izogibanje sankcijam.
Politika pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah se še vedno oblikuje, poseben poudarek pa je na učinkovitejšem boju proti vseevropskim grožnjam in kriminalu. Parlament je sprejel posebne ukrepe za boj proti terorizmu, mednarodnemu kriminalu, korupciji, goljufijam in pranju denarja ter za zaščito pravic žrtev, osumljencev in oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, po vsej EU. Sprejetih je bilo tudi več ukrepov za izboljšanje izmenjave informacij med državami članicami.
Tretje plenarno zasedanje foruma na visoki ravni o prihodnosti kazenskega pravosodja EU je potekalo 1. in 2. oktobra 2025 v Bruslju.
Parlament bo obravnaval prihodnje zakonodajne predloge o prihodnosti Eurojusta ter o pravilih o boju proti organiziranemu kriminalu ter glasoval o njih, kot je bilo napovedano v delovnem programu Komisije za leto 2026.
To poglavje kratkega vodnika je pripravil Tematski sektor za pravosodje, državljanske svoboščine in institucionalne zadeve Evropskega parlamenta. Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Mariusz Maciejewski / Alessandro Davoli