| Gozdovi so ožgani zaradi kislega dežja, mesta se dušijo zaradi ozonskih lukenj, v skandinavskih jezerih ni vec življenja, ribniki so zarašceni z algami: onesnaževanje zraka škoduje našemu okolju in zdravju. Po dveh letih intenzivnih pogajanj sta Evropski parlament in Svet sprejela zakone za omejitev emisij velikih termoelektrarn in dolocila stroge omejitve glede kolicine odpadkov iz štirih glavnih virov onesnaževanja.
Proti onesnaževanju zraka se ne borimo zgolj s Kjotskim protokolom. Toplogredni plini niso naš edini sovražnik. Žveplov dioksid (SO2), ki ga izpušcajo v ozracje termoelektrarne, se lahko spoji z dežjem v žvepleno kislino, ta pa unicuje naše gozdove. Ce pade na jezera, tam popolnoma unici vodno življenje. Drugi sovražnik je dušikov oksid (NOx), ki lahko reagira s hlapnimi organskimi spojinami in ustvari troposferski ozon. Ceprav je ozon v višjih plasteh ozracja, kjer nas varuje pred ultravijolicnim sevanjem, neškodljiv, pa postane pri tleh nevaren strup, ki unicuje rastlinje, draži dihalne poti in se spremeni v toplogredni plin.
Za strupene pline ni meja
Dimnik termoelektrarne, ceprav visok tristo metrov, zašciti le neposredno okolico. Dimi, ki onesnažujejo okolje, se širijo po vec sto kilometrov, padejo na tla in se ne menijo za meje. To je torej že podrocje, na katerem je treba ukrepati na evropski ravni.
Med drugimi ukrepi je Evropska komisija v tem mandatnem obdobju predlagala dve razlicni direktivi, ki sta sicer tesno povezani. Prva zadeva emisije treh strupenih snovi, ki jih izpušcajo v ozracje velike kurilne naprave. Gre za dušikov oksid (NOX), ki nastane zaradi spajanja kisika in dušika pri visokih temperaturah, žveplov dioksid (SO2), ki ga povzroci izgorevanje kurilnih olj, in organski ali mineralni prah, ki ga v ozracje izpušcajo na primer cementarne. Ti trije viri onesnaževanja so pogosto vzrok za vrsto dihalnih bolezni, od manjših obolenj pa do raka.
Druga direktiva doloca nacionalne omejitve emisij za štiri glavne dejavnike onesnaževanja zraka, ki povzrocajo kislost, onesnaževanje z ozonom in evtrofikacijo (t.j. v vodi se kopicijo organske snovi, ki povzrocajo motnje ekosistema, omogocajo širjenje alg in unicujejo kisik). Ti štirje dejavniki onesnaževanja so žveplov dioksid, dušikov oksid, amoniak in hlapne organske spojine (kot pare ogljikovodikov ali topil).
V okviru spravnega postopka sta Evropski parlament in Svet sklenila sporazum, ki zajema obe direktivi. Po eni strani zadeva izjeme glede novo dolocenih omejitev za emisije dušikovega oksida (NOX) iz starih elektrarn na premog. Po drugi strani doloci koncni datum, do katerega bi dolgorocno dejansko zmanjšali zdravstveno tveganje, povezano z onesnaževanjem zraka.
Termoelektrarne pod nadzorom
V 15 državah clanicah EU je 2000 velikih kurilnih naprav z zmogljivostjo 50 MWt ali celo vec, ki proizvajajo elektriko predvsem za industrijske namene. Evropski parlament je dosegel, da se bo omejitev 200mg/m3 od l. 2016 uporabljala za vse emisije dušikovega oksida, ki jih izpušcajo naprave za kurjenje trdih goriv, kar je 50% zmanjšanje zdajšnjih omejitev. Ta omejitev je predstavljala enega izmed bistvenih vprašanj na pogajanjih z državami pristopnicami srednje in vzhodne Evrope.
Parlament je zahteval, da mora za že obstojece naprave veljati enaka zakonodaja kot za nove naprave. S Svetom se je dolgo pogajal o zmanjšanju števila izjem, ki jih je Svet želel doseci za stare naprave. Medtem ko so države clanice želele neomejeno število izjem, je Evropski parlament zahteval postopno in nujno omejitev teh izjem. Nove dolocbe bi lahko namrec povzrocile zaprtje starih naprav in rudnikov, iz katerih so te pridobivale gorivo, in s tem izgubo številnih delovnih mest.
Kurilne naprave, ki so najbolj obremenjene, so trenutno še izvzete iz omejitve 200mg/m3, toda od leta 2008 do 2016 se bodo omejitve postopoma zaostrovale. Obenem se je Komisija zavzela za dolocitev datuma, do katerega bi te naprave obratovale. Dogovorili so se za izjemo za naprave na antracit (velja za Veliko Britanijo in Španijo), ki bodo prenehale obratovati leta 2018.
Drugi uspeh Parlamenta je bila direktiva o nacionalnih omejitvah emisij do leta 2020, ki je koncni datum za uresnicitev dolgorocnega cilja. V skladu z njim se ne smejo prekoraciti kriticne omejitve in izpostaviti prebivalstva resnemu zdravstvenemu tveganju zaradi onesnaženega zraka. Do leta 2010 je treba uresniciti srednjerocni cilj o obveznih omejitvah v vsaki državi clanici. Cilj je za 50% zmanjšati obmocja, na katerih se v previsoki meri kopicijo kisle snovi in za dve tretjini koncentracijo ozona pri tleh, ki bi že lahko škodovala clovekovemu zdravju.
EP si je prizadeval tudi za sprejetje dolocila, s katerim se Komisija zaveže za pospeševanje napredka pri uresnicevanju naštetih ciljev, ki si jih je Skupnost zastavila za leto 2010, in v skladu s katerim lahko predlaga nove ukrepe. Evropski parlament je dosegel tudi dolocbo, da bo Komisija morala nadzorovati onesnaževanje zaradi letalskega in pomorskega prometa in predlagati ukrepe za zmanjševanje onesnaževanja.
|
