Evropski parlament v akciji
Pomembni dosežki
1999-2004

 
Evropski parlament
Reforma EU
Širitev
Državljanske pravice
Pravosodje
in notranje zadeve
Zunanji odnosi
Varnost in obramba
Clovekove pravice
Balkan
Sporazumi z državami
izven EU
Zunanja trgovina
Razvojno sodelovanje
EU-AKP
Protipehotne mine
Okolje / Zaščita potrošnika
Transport /
Regionalna politika
Kmetijstvo / Ribištvo
Ekonomska
in monetarna politika
Zaposlovanje in socialna politika / Ženske pravice
Notranji trg / Industrija / Energija / Raziskave
 

EPP-ED PSE Group ELDR GUE/NGL The Greens| European Free Alliance UEN EDD/PDE


Pomoč pri razvoju - prednostna naloga EU

Evropska unija in njene članice trenutno razdelijo največ razvojne in humanitarne pomoči na svetu. Boj proti revščini predstavlja temeljni cilj evropskega sodelovanja, po mnenju poslancev pa ga je možno doseči predvsem z izboljšanjem izobraževalnih in zdravstvenih sistemov. Delo v tem zakonodajnem obdobju je zaznamovala decentralizacija razvojne politike z namenom njene prilagoditve dejanskemu položaju na terenu in potrebam ljudi. Politiko Skupnosti na tem področju usmerja Parlament, ki ima istočasno tako zakonodajne kot tudi proračunske pristojnosti.

Na svetu je kakih 800 milijonov ljudi, od tega 200 milijonov kronično podhranjenih otrok, 20% svetovnega prebivalstva pa ima za življenje na voljo manj kot dolar na dan. Skoraj vsi ti ljudje so prebivalci držav v razvoju, kjer živi tudi 90% obolelih za aidsom. Evropska unija z namenom zmanjšanja razlik med severom in jugom že 40 let razvija politiko prostovoljstva. EGS je od šestdesetih let tega stoletja, preden je politika sodelovanja na področju razvoja leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo dobila politično avtonomijo, z državami v razvoju sklenila številne sporazume. Skupnost mora v okviru izvajanja drugih politik upoštevati cilje razvojne politike in svoje delo usklajevati z delom držav članic, tretjih držav in mednarodnih organizacij.

Decentralizirana in raznolika pomoč

Razvojna politika in politika sodelovanja se trenutno razvijata v smeri prilagajanja dejanskim potrebam prejemnikov pomoči. Odslej je treba narediti vse za večjo vlogo civilne družbe pri razvoju v posameznih državah in Evropski uniji. Tako lahko javni organi in strokovna združenja, sindikati, šole, kulturne institucije, cerkve in organizacije domačega prebivalstva prejmejo neposredno finančno pomoč Skupnosti.

Poslanci so vztrajali, da morajo imeti od decentralizacije korist tudi družbena gibanja, ki se borijo za demokratizacijo in človekove pravice, zlasti socialne. Po mnenju poslancev se mora Komisija pri oblikovanju razvojne strategije posvetovati tudi z nedržavnimi akterji. Podpora nevladnim organizacijam in spoštovanje človekovih pravic iz leta v leto predstavljata pomemben del proračunskih prioritet Parlamenta v odnosu do Sveta ministrov. Sodelovanje mora preseči zgolj vzdrževanje odnosov med državami.

Po drugi strani pa radodarnost držav, ki nudijo pomoč, ni vedno nedolžna. Večji del javne pomoči pri razvoju se namreč nameni za nakup dobrin in plačilo storitev v teh državah. Poslanci so zahtevali prekinitev bolj ali manj neposrednih povezav med podeljeno pomočjo in sklepanjem pogodb, tako da mora v petih letih vsa javna pomoč pri razvoju postati neodvisna od raznih poslov.

Prednost zdravju in izobraževanju

Med številnimi vprašanji, ki jih je Parlament načel v tem zakonodajnem obdobju, je dal največji poudarek zdravju in izobraževanju. Boj proti boleznim, povezanimi z revščino, boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji je nujno potreben po celem svetu. Zaradi pustošenja aidsa v Afriki je dolgoletni trud na področju razvoja vse bolj jalov. Zato so poslanci podprli ustanovitev svetovnega sklada za boj proti omenjenim boleznim in so občutno povišali prispevek Skupnosti v te namene. Večkrat so opomnili, da bi boljši dostop do informacij in zdravstvene nege pomagal tudi pri boju proti pandemiji aidsa in revščini.

Po mnenju poslancev se bo revščina resnično zmanjšala le, če bo imelo kar največje število ljudi dostop do primernih zdravstvenih storitev in izobraževanja. Velikokrat so spomnili na pomen temeljnega izobraževanja in zahtevajo, da je treba storiti vse za dosego ciljev tisočletja na tem področju, torej da bi leta 2015 vsi otroci hodili v osnovno šolo. Trenutno v šolo ne hodi 113 milijonov otrok, med katerimi je velika večina deklic, 860 milijonov prebivalcev držav v razvoju pa je nepismenih. Parlament želi, da bi se 8% proračuna Komisije za razvoj - namesto 4% leta 2001 - namenilo za temeljno izobraževanje in opismenjevanje odraslih, zlasti žensk.

Humanitarna pomoč: izložbeno okno zunanjepolitičnega delovanja EU?

ECHO, Humanitarni urad Evropske unije, ustanovljen leta 1992, je postal glavni dobavitelj humanitarne pomoči v svetu, saj je imel leta 2003 več kot 600 milijonov evrov izdatkov. Ustanovitev tega organa Komisije je zahteval Evropski parlament. ECHO ocenjuje potrebe po humanitarni pomoči in financira na terenu delujoče partnerske organizacije. Kot institucija, ki sprejema proračun, Parlament vsako leto vztraja na povišanju odobrenih finančnih sredstev. S sprejemanjem resolucij o delu urada, ECHO ustvarja pritisk na izbor prednostnih nalog in poziva k spoštovanju načela nevtralnosti humanitarne pomoči.

Eno od skrbi poslancev predstavlja nezadostna opaznost dela urada ECHO. Pomoč v obliki hrane, ki jo afriškim otrokom razdeljujejo široko znane nevladne organizacije ali agencije Združenih narodov, se večinoma financira iz sredstev Skupnosti, zbranih s prispevki Evropejcev, ki tega največkrat sploh ne vedo.

EUROMED: evro-sredozemsko partnerstvo v vsakdanji realnosti

Leta 1995 se je med Evropsko unijo in dvanajstimi sredozemskimi državami - Alžirijo, Ciprom, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Malto, Marokom, Palestinskimi ozemlji, Sirijo, Tunizijo in Turčijo - začel Barcelonski proces. Dve od teh držav, Malta in Ciper, sta 1. maja 2004 pristopili k EU, Turčija pa je kandidatka za pristop. Tudi Libija je konec februarja 2004 razglasila, da se je pripravljena pridružiti Barcelonskemu procesu. Cilj partnerstva je okrepiti politični dialog in gospodarski razvoj z namenom zagotovitve miru in napredka regije. Tako kot v primeru Cotonoujskega sporazuma z državami AKP (glej tudi naše besedilo o partnerstvu med EU in AKP) je tudi pri evro-sredozemskem partnerstvu pomembna vloga civilne družbe. Sčasoma naj bi se med vsemi partnerji vzpostavilo območje svobodne menjave. Zdaj partnerstvo določa sveženj asociacijskih sporazumov med EU in različnimi sredozemskimi državami. Program MEDA, katerega proračun za obdobje 2000 - 2006 znaša 5,35 milijard evrov, je finančni instrument, ki naj bi partnerskim državam pomagal pri preoblikovanju gospodarstva. Poleg tega je mogoče pri Evropski investicijski banki v ta namen najeti posojila.

V partnerstvu in pri njegovem razvoju ima določeno vlogo tudi Parlament. Poslanci iz vseh držav EU in sredozemskih držav kot tudi poslanci Evropskega parlamenta so se združili v forum. Na ministrski konferenci v Neaplju, decembra 200, je prišlo do odločitve, da se forum preoblikuje v pravo evro-sredozemsko parlamentarno skupščino (APEM), katere prva seja je bila 22. in 23. marca 2004 v Atenah. Ta sprememba naj bi v partnerstvo bolje vključila 240 parlamentarcev (od tega je 45 poslancev EP), ki bodo imeli možnost redno izraziti se o vprašanjih evro-sredozemskega partnerstva.



  
Porocevalci:
  
Sodelovanje in razvoj: decentralizirano sodelovanje, podaljšanje do 31.12.2003: Maria Carrilho (PES, P)
Sodelovanje in razvoj: decentralizirano sodelovanje, 2004 - 2006: Jürgen Zimmerling (EPP-ED, D)
Razvojna politika: sodelovanje nedržavnih akterjev: Richard Howitt (PES, UK)
Razvojna politika: nevezanost pomoci: Fernando Fernández Martín (EPP-ED, E)
Sodelovanje in razvoj: demokracija, pravna država, clovekove pravice: Fernando Fernández Martín (EPP-ED, E)
Države v razvoju, bolezni zaradi revšcine: boj proti virusu HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi: Anders Wijkman (EPP-ED, S)
Zdravje in države v razvoju: pravice na podrocju reprodukcije in spolnosti: Ulla Margrethe Sandbæk (EDD, DK)
Temeljno izobraževanje v državah v razvoju: zasedanje Združenih narodov o pravicah otrok septembra 2001: Glenys Kinnock (PES, UK)
Države v razvoju, vzgoja in izobraževanje: cilji in prednostne naloge boja proti revšcini: Margrietus van den Berg (PES, NL)
Humanitarna pomoc: evalvacija in prihodnost dejavnosti Skupnosti: Renzo Imbeni (PES, I)
Humanitarna pomoc in ECHO: letni porocili 2000 in 2001: Marie-Arlette Carlotti (PES, F)
  
Sklepne listine, objavljene v Uradnem listu:
  
Sodelovanje in razvoj: decentralizirano sodelovanje, podaljšanje do 31.12.2003
Sodelovanje in razvoj: decentralizirano sodelovanje, 2004 - 2006
Razvojna politika: sodelovanje nedržavnih akterjev - besedilo, ki ga je sprejel Parlament
Razvojna politika: nevezanost pomoci - besedilo, ki ga je sprejel Parlament
Sodelovanje in razvoj: demokracija, pravna država, clovekove pravice - besedilo, ki ga je sprejel Parlament
Države v razvoju, bolezni zaradi revšcine: boj proti virusu HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi
Zdravje in države v razvoju: pravice na podrocju reprodukcije in spolnosti
Temeljno izobraževanje v državah v razvoju: zasedanje Združenih narodov o pravicah otrok septembra 2001 - besedilo, ki ga je sprejel Parlament
Države v razvoju, vzgoja in izobraževanje: cilji in prednostne naloge boja proti revšcini - besedilo, ki ga je sprejel Parlament
Humanitarna pomoc: evalvacija in prihodnost dejavnosti Skupnosti - besedilo, ki ga je sprejel Parlament
Humanitarna pomoc in ECHO: letni porocili 2000 in 2001 - besedilo, ki ga je sprejel Parlament
Resolucija o Euromedu - besedilo, ki ga je sprejel Parlament

 

 

 
  Publishing deadline: 2 April 2004