Evropski parlament v akciji
Pomembni dosežki
1999-2004

 
Evropski parlament
Reforma EU
Širitev
Državljanske pravice
Pravosodje
in notranje zadeve
Zunanji odnosi
Varnost in obramba
Clovekove pravice
Balkan
Sporazumi z državami
izven EU
Zunanja trgovina
Razvojno sodelovanje
EU-AKP
Protipehotne mine
Okolje / Zaščita potrošnika
Transport /
Regionalna politika
Kmetijstvo / Ribištvo
Ekonomska
in monetarna politika
Zaposlovanje in socialna politika / Ženske pravice
Notranji trg / Industrija / Energija / Raziskave
 

EPP-ED PSE Group ELDR GUE/NGL The Greens| European Free Alliance UEN EDD/PDE


Sporazumi s tretjimi državami: Evropski parlament ima zadnjo besedo

Sporazumi o pridružitvi in partnerstvu so osnova odnosov med tretjimi državami in državami članicami Evropske unije. Kadar Evropska unija sklepa sporazume s tretjimi državami, mora Evropski parlament podati svojo privolitev, brez katere pogodba ne more biti ratificirana ali stopiti v veljavo.

Najpogostejši cilj pridružitvenih sporazumov je politični dialog in gospodarsko sodelovanje, pogosto pa želijo s pridružitvenimi sporazumi postopoma vzpostaviti prosto trgovinsko območje za določene industrijske ali kmetijske izdelke, pri čemer se spodbuja trajnostni razvoj. V pogodbe so vključene določbe glede varnosti, gibanja oseb, nezakonitega priseljevanja in boja proti organiziranem kriminalu. Sodelovanje je omogočeno na zelo različnih področjih, kot so na primer zasebne naložbe, znanstveni programi in varovanje okolja. Kulturne in socialne izmenjave prispevajo tudi k širšemu dialogu med državljani z različnih geografskih območij - tako EU kot tretjih držav.

Zaradi prizadevanj Evropskega parlamenta ti sporazumi že nekaj let sistematično vključujejo določbe glede človekovih pravic in se lahko tudi razveljavijo, če pride do kršitve pravic. Evropski parlament je v preteklosti uspešno uporabljal ta način, saj je lahko nekatere tretje države pripravil do spoštovanja človekovih pravic. V osemdesetih in devetdesetih letih je Evropski parlament tako zadržal sklepanje sporazumov ali protokolov z državami, kot so Izrael, Sirija ali Maroko.

Zbliževanje sredozemskih obal

V mandatnem obdobju 1999-2004 je Evropski parlament odobril več evro-mediteranskih pridružitvenih sporazumov z Egiptom (2001), Alžirijo (2002) in Libanonom (2003). Ti spadajo v okvir Barcelonske deklaracije iz leta 1995, s katero se je začelo vzpostavljanje tesnejših odnosov med Evropsko unijo in sredozemskimi državami. Cilj teh sporazumov je prispevati k miru in varnosti ter spodbujati trgovinske odnose in politični dialog na tem območju.

Evropski parlament je odobril sporazum z Egiptom po šestih letih pogajanj med stranema. Sporazum pokriva široka področja, ki neposredno zadevajo državljane, na primer izobraževanje, znanost in tehnologija, okolje, industrija, finančne storitve, kmetijstvo in ribolov, telekomunikacije, energetika, promet, turizem, boj proti prepovedanim drogam, terorizmu in pranju denarja ter varstvo potrošnikov.

Po petih letih pogajanj je bil sklenjen pridružitveni sporazum z Alžirijo. Ena glavnih posebnosti tega sporazuma je bila vzpostavitev tesnejšega sodelovanja na področju sodstva in notranjih zadev, kar ima za državljane zelo konkretne posledice. Glede gibanja oseb so se podpisniki sporazuma zavzeli za poenostavitev in pospešitev postopka dodeljevanja vizumov. V okvir sodelovanja spada tudi boj proti organiziranem kriminalu, pranju denarja, rasizmu in ksenofobiji, drogam, terorizmu in končno tudi preprečevanje nezakonitega priseljevanja.

Evropski parlament je po sedmih letih pogajanj podal privolitev za sporazum z Libanonom. Bistven del tega sporazuma je postopna vzpostavitev prostega trgovinskega območja za kmetijske in industrijske izdelke za obdobje dvanajstih let. Druge določbe uravnavajo pravice do ustanavljanja podjetij, konkurenca, kroženje kapitala, varstvo intelektualne lastnine in javna dela.

Strateški sporazum z Latinsko Ameriko

Leta 2003 je bila končno prižgana zelena luč za pridružitveni sporazum s Čilem, ko je Evropski parlament odobril strateško povezovanje Evropske unije z Latinsko Ameriko, kakor je že predlagal v resoluciji iz leta 2001. Ta sporazum sloni na treh temeljih: političnem dialogu, trgovanju in sodelovanju. Politične določbe se nanašajo na izzive globalizacije, boj proti terorizmu in spoštovanje človekovih pravic. Na tržnem področju sporazum predvideva tarifna znižanja, ki presegajo obveznosti, ki jih določa Svetovna trgovinska organizacija, predvsem gre za liberalizacijo uvoza industrijskih in kmetijskih proizvodov iz Čila. Navsezadnje pa določbe o sodelovanju zadevajo boj proti nezakonitem priseljevanju, revščini in varstvu okolja.



  
Porocevalci:
  
Evro-mediteranski pridružitveni sporazum ES/Arabska republika Egipt: Hugues Martin (EPP-ED, F)
Evro-mediteranski pridružitveni sporazum ES/Alžirija: Raimon Obiols i Germà (PES, E)
Evro-mediteranski pridružitveni sporazum ES/Libanon: Gerardo Galeote Quecedo (EPP-ED, E)
Pridružitveni sporazum ES/Cile: José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (EPP-ED, E)
  
Sklepne listine, objavljene v Uradnem listu:
  
Evro-mediteranski pridružitveni sporazum ES/Arabska republika Egipt - besedilo, ki ga je sprejel Evropski parlament
Evro-mediteranski pridružitveni sporazum ES/Alžirija - besedilo, ki ga je sprejel Evropski parlament
Evro-mediteranski pridružitveni sporazum ES/Libanon - besedilo, ki ga je sprejel Evropski parlament
Evro-mediteranski pridružitveni sporazum ES/Libanon - besedilo, ki ga je sprejel Evropski parlament

 

 

 
  Publishing deadline: 2 April 2004