Evropski parlament v akciji
Pomembni dosežki
1999-2004

 
Evropski parlament
Reforma EU
Širitev
Državljanske pravice
Pravosodje
in notranje zadeve
Zunanji odnosi
Varnost in obramba
Clovekove pravice
Balkan
Sporazumi z državami
izven EU
Zunanja trgovina
Razvojno sodelovanje
EU-AKP
Protipehotne mine
Okolje / Zašcita potrošnika
Transport /
Regionalna politika
Kmetijstvo / Ribištvo
Ekonomska
in monetarna politika
Zaposlovanje in socialna politika / Ženske pravice
Notranji trg / Industrija / Energija / Raziskave
 

EPP-ED PSE Group ELDR GUE/NGL The Greens| European Free Alliance UEN EDD/PDE


Evropa proti protipehotnim minam

Protipehotne mine letno terjajo številne žrtve, pogosto v najrevnejših državah. Evropska unija se je odlocila, da se bo še bolj posvetila mednarodnim obveznostim, ki sledijo iz Ottawske konvencije ter okrepila skladnost in ucinkovitost svoje dejavnosti v boju proti temu vojnemu zlu. Evropski parlament, ki se že od nekdaj mocno posveca temu podrocju, je dosegel, da leta 2001 sprejeta zakonodaja Skupnosti v okviru strategije globalnega preprecevanja zahteva odstranjevanje zalog min, ki jih odkrijejo države clanice. Na vztrajanje Parlamenta je boj proti protipehotnim minam dobil tudi posebno proracunsko postavko.

Protipehotne mine, ki ne locujejo med vojaki in civilisti, pogosto eksplodirajo na obmocjih, kjer se civilno prebivalstvo trudi odstraniti posledice oboroženega spopada. Dokler niso odstranjene ali nevtralizirane, mine predstavljajo nenehno grožnjo.

Decembra 1997 je na podlagi opozoril civilne družbe 122 držav podpisalo Ottawsko konvencijo. Od takrat naprej so države clanice konvencije že unicile zaloge vec kot 30 milijonov min. Ceprav danes preko 110 držav ne uporablja vec protipehotnih min, kljub temu ostaja še veliko dela. Danes je temu vojnemu zlu izpostavljenih okoli 65 držav. Letna splošna ocena novih žrtev kopenskih protipehotnih min se giblje med 15.000 in 20.000 ljudmi, med katerimi je veliko število civilistov, vkljucno z otroki. Mine ne povzrocajo le izgube cloveških življenj in hude prizadetosti, ampak predstavljajo državam, ki so bile prizorišce spopada ali civilnih vojn, tudi oviro pri njihovih gospodarskih in družbenih reformah.

140 milijonov evrov proracunskih sredstev

Uredba, o kateri sta se na predlog Komisije pogajala Svet in Parlament, vsebuje vec pomembnih ciljev. Kot prvo, uvedbo proracunske postavke in pravnega instrumenta, s pomocjo katerih bi namenili kar najvec sredstev za postopke razminiranja, pomoc žrtvam, izobraževanje in iskanje uspešnejših metod. Sredstva v višini 140 milijonov evrov so namenjena izkljucno boju proti protipehotnim minam v obdobju 2002-2009. Politika Unije zagotavlja stalnost tega posebnega financiranja in zato niso potrebna nova letna pogajanja za sredstva. Boj proti protipehotnim minam zaradi svetovnih razsežnosti in resnosti problematike zahteva prilagojene postopke odlocanja, ki morajo biti ucinkoviti, hitri in prilagojeni potrebam. Dodatno delujejo še drugi instrumenti, tako da Unija namenja za celotno financiranje boja proti protipehotnim minam 240 milijonov evrov.

Drugi cilj je odgovor na humanitarno krizo prek preprecevanja hude prizadetosti in izgube življenj z nudenjem pomoci za rehabilitacijo žrtev. Vendar predstavljajo kopenske protipehotne mine in druga neeksplodirana ubojna sredstva strukturno oviro pri vzpostavljanju normalne ekonomske in družbene dejavnosti. Ta problematika zahteva dolgorocne rešitve, saj takojšnja humanitarna pomoc ali pomoc pri obnovi ne zadostujeta.

Strategija Unije obsega tudi spodbujanje usposabljanja z namenom krepitve lokalnih zmogljivosti prizadetih držav. Evropski parlament je takšen pristop podprl, saj je že od nekdaj spodbujal "civilno strategijo", ki je danes zelo razširjena praksa pri delu mednarodne skupnosti. Poslanci ocenjujejo, da bo usposabljanje specializiranega osebja lokalnemu prebivalstvu po eni strani omogocilo izvajanje preprecevanja, po drugi strani pa jim pomagalo pri korišcenju že delujocih mednarodnih struktur.

Konkretna dejanja

Dejavnosti, ki se financirajo z uredbo Skupnosti, vsebujejo vrsto nalog kot so ozavešcanje o problematiki min, usposabljanje specializiranega osebja, pregled in oznacba nevarnih obmocij, odkrivanje ter razminiranje in unicenje min, zakopanih v zemljo, unicevanje zalog, pomoc žrtvam, njihova rehabilitacija in njihova ponovna družbeno-ekonomska vkljucitev ter upravljanje z informacijami.

Unija tudi nudi financno pomoc partnerjem, kot so nevladne organizacije in njihovim specializiranim agencijam. Proracun je namenjen tudi financiranju opreme, ki se uporablja v boju proti minam v prizadetih državah. Oprema je zelo raznolika, odvisno od vrste terena, kjer so položene mine.

Nedavno je Evropski parlament v resoluciji dne 22. aprila 2004 vse države ponovno pozval k podpisu in ratifikaciji Ottawske konvencije. Združene države je pozval, naj preklicejo svojo odlocitev, da ne bodo pristopile h konvenciji. Parlament izraža upanje, da bodo vsi akterji, poleg Združenih držav tudi druge države, podpisali zavezanost k popolni prepovedi protipehotnih min.



  
Porocevalci:
  
Boj proti kopenskim protipehotnim minam v državah v razvoju: Emma Bonino (IND, I)
Boj proti kopenskim protipehotnim minam v tretjih državah, ki niso države v razvoju: Emma Bonino (IND, I)
Resolucija EP o Konferenci za revizijo Ottawske konvencije o protipehotnih minah
Ottawska konvencija
  
Sklepne listine, objavljene v Uradnem listu:
  
Boj proti kopenskim protipehotnim minam v državah v razvoju
Boj proti kopenskim protipehotnim minam v tretjih državah in državah, ki niso države v razvoju

 

 

 
  Publishing deadline: 2 April 2004