Pravo družb
V tem poglavju kratkega vodnika je pojasnjeno pravo družb EU, ki določa skupna pravila za podjetja na notranjem trgu EU. Predstavljeni so pravna podlaga, cilja glede olajševanja uresničevanja svobode ustanavljanja in zaščite deležnikov, glavna pravila glede ustanavljanja družb, kapitala, poročanja, združitev in čezmejne dejavnosti, pa tudi pravne oblike EU, kot je evropska družba. Predstavljena so tudi prizadevanja za digitalizacijo postopkov v zvezi z družbami in poenostavitev čezmejnega poslovanja. Na koncu je v tem poglavju poudarjena vloga, ki jo ima Evropski parlament pri izboljševanju preglednosti ter podpiranju poštenih in učinkovitih poslovnih pravil v EU.
Pravna podlaga
Členi 49, 50(1) in (2), točka (g), in 54, drugi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki urejajo svobodo ustanavljanja podjetij in opravljanja dejavnosti posameznikov na notranjem trgu.
Cilji
Učinkovit okvir upravljanja podjetij ustvarja dobro poslovno okolje na notranjem trgu EU. Namen harmonizacije prava družb je spodbujati svobodo ustanavljanja (naslov IV, poglavje 2, PDEU) in spoštovati temeljno pravico iz člena 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, tj. svobodo gospodarske pobude v mejah člena 17 Listine (lastninska pravica) (4.1.2.).
Člen 49 PDEU, drugi odstavek, zagotavlja pravico začeti in opravljati dejavnosti kot samozaposlena oseba ter pravico do ustanovitve in vodenja različnih oblik podjetij (2.1.4.).
Namen določb EU s tega področja je:
- omogočiti ustanavljanje podjetij kjer koli v EU na podlagi prostega gibanja oseb, storitev in kapitala (2.1.3.);
- nuditi zaščito delničarjem in drugim stranem, ki imajo interes v podjetjih;
- povečati konkurenčnost podjetij;
- spodbujati podjetja k čezmejnemu sodelovanju (2.1.5.).
- opredelitvi ovir, s katerimi se srečujejo družbe v EU;
- harmonizaciji prava družb;
- zaščitnih ukrepih, ki preprečujejo izogibanje pravilom;
- poenostavitvi registracije družb;
- področju uporabe 28. režima.
- možnost digitalne ustanovitve v 48 urah prek centralnega vmesnika EU in s stroški, ki ne presegajo 100 EUR;
- odsotnost zahtev glede minimalnega kapitala;
- več razredov delnic;
- usklajena shema EU z delniškimi opcijami za zaposlene (EU-ESO), pri čemer se obdavčitev odloži do odsvojitve;
- poenostavljeni digitalni postopki zaradi insolventnosti, pri čemer se pri registraciji uporablja načelo „samo enkrat“.
Notranji trg spodbuja ustanavljanje družb, ki poslujejo po vsej Evropi. V EU je trenutno registriranih okoli 24 milijonov gospodarskih družb, med njimi je 80 % kapitalskih družb. Od teh je kar 98 do 99 % malih in srednjih podjetij, vsa podjetja pa morajo imeti možnost delovanja v vsej Uniji v skladu z enotnim pravnim okvirom.
Dosežki
A. Minimalne skupne obveznosti
Čeprav dejansko kodificirano pravo družb EU ne obstaja, je bilo s harmonizacijo nacionalnih zakonov o družbah uvedenih nekaj minimalnih standardov. Harmonizacija se nanaša na zaščito interesov in pravic delničarjev, pravila o prevzemnih ponudbah za delniške družbe, razkrivanje informacij o podružnicah, združitve in delitve, minimalna pravila za družbe z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, finančna poročila in računovodstvo, enostavnejši in hitrejši dostop do informacij o družbah in nekatere zahteve po razkritju.
S svežnjem o pravu družb iz leta 2019 so bila kljub temu poenostavljena mnoga pravila, ki so se dotlej uporabljala za več instrumentov EU.
1. Ustanovitev družbe, kapitalske zahteve in zahteve po razkritju
Prva direktiva o pravu družb (Direktiva 68/151/EGS) in druga direktiva o pravu družb (Direktiva 77/91/EGS) sta bili med prvimi zakonodajnimi akti, s katerimi so bila uvedena harmonizirana pravila o družbah v vseh državah članicah.
Eden od ciljev prve direktive o pravu družb iz leta 1968 je bil javnosti zagotoviti lažji in hitrejši dostop do informacij o družbah in poslih. Obravnavala je tudi veljavnost obveznosti, ki jih družba prevzame, in ničnost družbe. Uporablja se je za vse delniške in kapitalske družbe.
Druga direktiva o pravu družb se je uporabljala le za delniške družbe. V njej je bilo določeno, da je za njihovo ustanovitev potreben minimalni znesek ustanovnega kapitala (ki v skladu s členom 6 Direktive – sedaj členom 45 Direktive (EU) 2017/1132 – trenutno znaša 25.000 EUR) kot zavarovanje za upnike in protiutež omejeni odgovornosti delničarjev. V njej so bila določena tudi pravila o ohranjanju in spreminjanju kapitala ter minimalne vsebinske zahteve za akte o ustanovitvi takih družb.
Ti direktivi sta bili spremenjeni z direktivo o določenih vidikih prava družb (Direktiva (EU) 2017/1132). Z navedeno direktivo, kakor je bila spremenjena z direktivo o uporabi digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (Direktiva (EU) 2019/1151), so bile uvedene zahteve za tuje podružnice družb. Direktiva se nanaša na družbe EU, ki ustanovijo podružnice v drugi državi EU, in družbe iz tretjih držav, ki ustanovijo podružnice v EU.
Dvanajsta direktiva o pravu družb (Direktiva 2009/102/ES) določa okvir za družbe z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, v katerih so vsi deleži v lasti enega družbenika.
2. Dejavnosti družb, ki se izvajajo v več kot eni državi
Z direktivo o matičnih in odvisnih družbah (Direktiva 2011/96/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/86/EU), so bili uvedeni davčni predpisi, ki so z vidika konkurence za skupine družb, ki poslujejo v različnih državah članicah, nevtralni. Direktiva preprečuje, da bi bile dividende, ki jih izplača odvisna družba v eni državi članici matični družbi v drugi državi članici, dvojno obdavčene (gl. tudi direktivo o posrednih davkih na zbiranje kapitala (Direktiva 2008/7/ES).
Direktiva o ponudbah za prevzem (Direktiva 2004/25/ES) določa minimalne smernice za prevzeme družb, ki jih urejajo zakoni držav članic. Določa minimalne standarde za ponudbe za prevzem in spremembe nadzora, njen cilj pa je zaščititi manjšinske delničarje, zaposlene in druge zainteresirane strani. Direktiva (EU) 2017/1132 delniškim družbam omogoča, da na enotnem trgu uveljavljajo svobodo ustanavljanja družb, zato ureja povezovanje centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb (poslovni registri), harmonizira zaščitne ukrepe, ki so v EU pogoj za zaščito interesov delničarjev in tretjih oseb ob delitvi ali domači združitvi, pa tudi v primeru čezmejne združitve kapitalskih in delniških družb.
Poleg tega so v uredbi o sistemu povezovanja poslovnih registrov (Uredba (EU) 2021/1042) določeni tehnične specifikacije in postopki, potrebni za sistem povezovanja poslovnih registrov.
Evropski parlament in Svet sta decembra 2024 sprejela direktivo glede nadaljnje razširitve in nadgradnje uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (Direktiva (EU) 2025/25). Navedena direktiva spreminja dele Direktive (EU) 2017/1132, da bi se izboljšala preglednost in zaupanje v poslovno okolje na enotnem trgu z objavo več informacij v poslovnih registrih, hkrati pa naj bi zagotovila, da bodo te informacije zanesljive in posodobljene. Direktiva (EU) 2025/25 poleg tega uvaja potrdilo družbe EU, da se že obstoječim družbam olajša ustanavljanje odvisnih družb ali podružnic v drugih državah članicah. Direktiva je začela veljati 30. januarja 2025, rok za njen prenos v nacionalno zakonodajo za države članice pa je 31. julij 2027. Preneseni nacionalni ukrepi bodo začeli veljati 31. julija 2028 ali 1. avgusta 2029, odvisno od določbe.
3. Preoblikovanje družb (združitve in delitve, preselitev sedeža družbe)
Preselitev registriranega sedeža družbe iz ene države članice v drugo ter združitev ali delitev družbe so neločljivi vidiki svobode ustanavljanja, ki jo zagotavljata člena 49 in 54 PDEU (gl. sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-210/06 – Cartesio, točke 111–113). Vseeno na podlagi načela svobode ustanavljanja ni mogoče zagotoviti, da bo družba, ki se preseli iz matične države članice v drugo, pri tem ohranila svoj status subjekta po pravu države članice, v kateri je bila ustanovljena.
Delničarji in tretje osebe imajo pri preoblikovanju družbe (združitvah in delitvah) enaka jamstva. Pravila o združitvah kapitalskih družb in delniških družb ter njihovih delitvah so bila spremenjena z Direktivo (EU) 2017/1132, ki ščiti tudi delničarje, upnike in zaposlene.
Možnost delovanja zunaj državnih meja je pomemben del življenja družbe in lahko vključuje izvedbo čezmejne združitve, delitve ali preoblikovanja ter pomeni možnost za preživetje in rast, npr. zaradi izkoriščanja novih poslovnih priložnosti v drugih državah članicah ali prilagajanja spremenljivim tržnim pogojem. V zvezi s čezmejnimi preoblikovanji, združitvami in delitvami sta Parlament in Svet novembra 2019 sprejela direktivo o čezmejnih preoblikovanjih, združitvah in delitvah (Direktiva (EU) 2019/2121 (direktiva o mobilnosti)). Njen namen je odpraviti neupravičene ovire za svobodo ustanavljanja družb EU na enotnem trgu z olajšanjem čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev, saj uvaja celovite postopke za te operacije, pa tudi dodatna pravila o čezmejnih združitvah kapitalskih družb s sedežem v eni od držav članic EU. Poleg tega direktiva določa podobna pravila o pravici delavcev do soodločanja, njen namen pa je zagotoviti, da so delavci ustrezno obveščeni in da se z njimi posvetuje o pričakovanem učinku takih operacij. Pravice manjšinskih delničarjev in delničarjev, ki nimajo glasovalne pravice, so zdaj deležne večje zaščite, upnikom teh podjetij pa bodo zagotovljeni jasnejši in zanesljivejši zaščitni ukrepi.
Čeprav čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve zdaj ureja direktiva o mobilnosti, vprašanje, ali lahko družba svoj registrirani sedež preseli v drugo državo članico, ne da bi se preoblikovala v družbo, za katero se uporablja pravo države članice gostiteljice, na zakonodajni ravni še ni rešeno. V zadevi Polbud (C-106/16) je že bilo ugotovljeno, da svoboda ustanavljanja zajema čezmejni prenos registriranega sedeža družbe z namenom njenega preoblikovanja v družbo, za katero se uporablja pravo države članice gostiteljice, s čimer je bila odprta pot za sprejetje direktive o mobilnosti.
4. Jamstva v zvezi s finančnim položajem družb
Da so podatki v računovodskih listinah v vseh državah članicah enakovredni, sta bili sprejeti direktiva o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (Direktiva 2006/43/ES) in direktiva o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih oblik podjetij (Direktiva 2013/34/EU (računovodska direktiva)). V skladu z njima morajo računovodski izkazi družbe, kot so letni izkazi in konsolidirani izkazi, verodostojno in pošteno prikazovati sredstva in obveznosti, finančno stanje ter dobiček ali izgubo družbe, poleg tega pa so v njima določena pravila o podelitvi dovoljenja osebam, odgovornim za izvedbo obveznih revizij. Da bi bile finančne izjave družb zanesljivejše, so bile z Direktivo 2006/43/ES uvedene minimalne zahteve za obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov. Z računovodsko direktivo so bile poenostavljene zahteve za mikropodjetja v zvezi z računovodskim poročanjem, da bi bila ta podjetja konkurenčnejša, medtem ko je bila za družbe EU, ki kotirajo na borzi, uvedena tudi obveznost, da morajo v svoje letno poročilo vključiti izjavo o upravljanju.
Z uredbo o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (Uredba (ES) št. 1606/2002) so bile harmonizirane finančne informacije, ki jih morajo posredovati družbe, ki kotirajo na borzi, da se zagotovi zaščita vlagateljev. Uredba o postopkih v primeru insolventnosti (Uredba (EU) 2015/848) je v pomoč pri reševanju konfliktov glede jurisdikcij in prava ter zagotavlja priznavanje sodb v vsej EU na podlagi člena 81 PDEU o civilnopravnem sodelovanju. Ne gre za harmonizacijo zakonov držav članic na področju insolventnosti, temveč za vzpostavitev skupnih pravil o pristojnosti za uvedbo postopka v primeru insolventnosti, zakonodaji, ki se pri tem uporablja, in priznavanju sodb sodišča. Glavni namen je preprečiti prenos sredstev ali sodnih postopkov iz ene države članice v drugo. Namen direktive o prestrukturiranju, insolventnosti in odpustu dolgov (Direktiva (EU) 2019/1023) je podjetnikom dati še eno priložnost.Navedena direktiva obravnava pomisleke številnih vlagateljev glede tveganja za dolgotrajne ali zapletene postopke zaradi insolventnosti v tujini, kar navajajo kot glavni razlog, zakaj tam ne vlagajo.
5. Čezmejno uveljavljanje pravic delničarjev
Direktiva o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (Direktiva 2007/36/ES), kakor je bila spremenjena z direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter direktivo o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev), odpravlja glavne ovire za čezmejno glasovanje v družbah, ki kotirajo na borzi in imajo statutarni sedež v državi članici, in uvaja posebne zahteve za uveljavljanje nekaterih pravic delničarjev na skupščinah delničarjev. V njej so določene tudi nekatere pravice delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, vključno s pravočasnim dostopom do ustreznih informacij o generalnih skupščinah in lažjim glasovanjem prek zastopnika. Direktiva (EU) 2017/828 spodbuja sodelovanje delničarjev in uvaja zahteve v zvezi z identifikacijo delničarjev, posredovanjem informacij, lažjim uveljavljanjem pravic delničarjev, preglednostjo glede institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, prejemki direktorjev ter identifikacijo, odobritvijo in razkritjem poslov s povezanimi strankami, da bi se manjšinskim delničarjem zagotovila zaščita in bi se preprečile zlorabe.
6. Poročanje podjetij
EU določa pravila o finančnih informacijah, ki jih morajo podjetja razkriti, in revizijah, s katerimi naj bi izboljšali zanesljivost računovodskih izkazov.
a. Finančno poročanje
Vse kapitalske družbe morajo pripraviti računovodske izkaze, prek katerih je mogoče spremljati njihovo poslovanje, ter verodostojno in pošteno prikazovati svoje finančno stanje. Z računovodsko direktivo je EU uvedla pravila za zagotavljanje doslednega in primerljivega finančnega poročanja po vsej EU.
b. Poročanje podjetij o trajnostnosti
Pravila EU od nekaterih podjetij zahtevajo tudi, da vsako leto poročajo o socialnih in okoljskih učinkih in tveganjih, povezanih z njihovimi dejavnostmi. To vlagateljem, organizacijam civilne družbe, potrošnikom, oblikovalcem politik in drugim deležnikom pomaga pri ocenjevanju nefinančne uspešnosti velikih podjetij in spodbuja podjetja k odgovornejšemu poslovanju.
V direktivi o nefinančnem poročanju (Direktiva 2014/95/EU) so določena pravila glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij. Ta pravila zajemajo področja, kot so okoljska vprašanja, socialne zadeve in ravnanje z zaposlenimi, spoštovanje človekovih pravic, boj proti korupciji in podkupovanju ter raznolikost v upravnih odborih družb (npr. glede starosti, spola, izobrazbe in poklicnih izkušenj). Direktiva se uporablja za velika podjetja v javnem interesu z več kot 500 zaposlenimi.
Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti (Direktiva (EU) 2022/2464), ki je začela veljati 5. januarja 2023, posodablja pravila o socialnih in okoljskih informacijah, o katerih morajo poročati podjetja. O trajnostnosti mora zdaj poročati več velikih podjetij ter malih in srednjih podjetij, ki kotirajo na borzi. Direktiva zagotavlja tudi dostop do informacij, potrebnih za oceno naložbenih tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in drugih vprašanj, povezanih s trajnostnostjo, s čimer se vzpostavlja kultura preglednosti glede vpliva podjetij na ljudi in okolje.
V okviru prizadevanj za zmanjšanje bremena zaradi obveznosti poročanja sta bili z nedavno sprejeto direktivo o odložitvi (Direktiva (EU) 2025/794) spremenjeni direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti in direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (Direktiva (EU) 2024/1760), kar zadeva datume, kdaj morajo države članice začeti uporabljati nekatere zahteve glede poročanja podjetij o trajnostnosti in skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti. Komisija je obenem začela tudi postopek pregleda, da bi olajšala poročanje o trajnostnosti in izvajanje skrbnih pregledov v okviru direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti, direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in uredbe o taksonomiji.
B. Pravni subjekti EU
Oblike pravnih subjektov EU se uporabljajo po vsej EU in soobstajajo ob nacionalnih pravnih oblikah. EU uporablja več zakonodajnih tehnik, vključno z avtonomnimi vseevropskimi pravnimi oblikami, vzpostavljenimi z uredbami (evropska družba, evropska zadruga in evropsko gospodarsko interesno združenje), in tehniko 28. režima, ko harmonizirana pravila EU soobstajajo ob nacionalnih pravilih, podjetja pa se lahko prostovoljno odločijo za okvir EU.
1. Evropska družba
Po dolgih, kar tridesetletnih pogajanjih je Svet sprejel zakonodajna instrumenta, potrebna za ustanovitev evropske družbe, namreč uredbo o statutu evropske družbe (Uredba (ES) št. 2157/2001) in Direktivo 2001/86/ES, ki dopolnjuje statut v zvezi z udeležbo zaposlenih v evropski družbi (direktiva o evropski družbi). Na tej podlagi je mogoče na ozemlju Unije ustanoviti družbo v obliki delniške družbe z latinskim imenom Societas Europaea (SE). Družbe iz najmanj dveh držav članic, ki se želijo oblikovati kot evropska družba, imajo na voljo več možnosti: združitev, ustanovitev holdinga, oblikovanje odvisne družbe ali preoblikovanje v SE. SE mora prevzeti obliko kapitalske družbe. Da bodo te družbe ustrezno velike, je v členu 4 uredbe določena zahteva, v skladu s katero najnižji ustanovni kapital znaša 120.000 EUR.
Namen Direktive 2001/86/ES je zagotoviti, da zaradi ustanovitve evropskih družb ne bodo odpravljene ali okrnjene obstoječe prakse udeležbe delavcev družb, ki sodelujejo pri ustanovitvi posamezne evropske družbe.
2. Evropska zadruga
Uredba o statutu evropske zadruge (SCE) (Uredba (ES) št. 1435/2003) določa resnično enoten pravni statut evropske zadruge. Ustanovitev zadruge omogoča fizičnim osebam, ki prebivajo v različnih državah članicah, ali pravnim subjektom, ustanovljenim v skladu s pravom različnih držav članic. Z izpolnitvijo zahteve glede minimalnega kapitala v višini 30.000 EUR lahko nove evropske zadruge delujejo na vsem enotnem trgu s statusom ene pravne osebe, v skladu z enim sklopom predpisov in z enotno strukturo.
Direktiva 2003/72/ES dopolnjuje ta statut predvsem glede udeležbe zaposlenih v evropski zadrugi, njen namen pa je zagotoviti, da zaradi ustanovitve zadruge ne bodo odpravljene ali okrnjene obstoječe prakse udeležbe zaposlenih delavcev subjektov, ki sodelujejo pri ustanovitvi posamezne evropske zadruge.
3. Evropsko gospodarsko interesno združenje
Z uredbo o evropskem gospodarskem interesnem združenju (EGIZ) (Uredba (EGS) št. 2137/85) je bil vzpostavljen statut evropskih gospodarskih interesnih združenj. Ta združenja, ki imajo status pravne osebe, družbam iz ene države članice omogočajo, da za namene spodbujanja ali razvoja gospodarskih dejavnosti svojih članov, ne pa za ustvarjanje lastnega dobička, sodelujejo z družbami ali fizičnimi osebami iz drugih držav članic. Morebitni ustvarjeni dobiček se razdeli med člane. Združenje ne sme sprejemati naložb javnosti.
4. 28. režim: na poti k novemu pravnemu okviru za inovativna podjetja
Komisija je 28. maja 2025 objavila sporočilo o strategiji EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, v katerem je navedla, da bo predlagala 28. režim, s katerim bi zagotovili enoten sklop pravil za podjetja, vključno s pravnim okvirom EU za podjetja, ki bi temeljil na privzetih digitalnih rešitvah. Namen je podjetjem pomagati pri premagovanju ovir pri ustanavljanju, širitvi in upravljanju podjetij na enotnem trgu. V ta namen bi se z režimom poenostavila veljavna pravila in zmanjšali stroški stečaja, saj bi bili posamezni vidiki urejeni na ustreznih področjih prava, torej insolventnega, delovnega in davčnega prava. Komisija bi preučila tudi možnost, da se podjetjem omogoči hitrejše ustanavljanje v Evropi, po možnosti v 48 urah.
Pretekle pobude, ki jih je Komisija predlagala, na primer evropska zasebna družba (Societas Privata Europaea (SPE)) in družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (Societas Unius Personae (SUP)), niso bile uspešne.
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament je vedno uspešno spreminjal zakonodajo, na primer z zavzemanjem za sodelovanje delavcev v družbah ali za ustvarjanje različnih oblik evropskih družb, da bi podjetja čim lažje čezmejno poslovala. Namen predloga Komisije za direktivo o evropskih čezmejnih združenjih je izboljšati delovanje notranjega trga z odpravo pravnih in upravnih ovir ter vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev za neprofitna združenja v EU, ki želijo delovati v več kot eni državi članici. Parlament je svoje stališče v prvi obravnavi sprejel 13. marca 2024 z več predlogi sprememb, v katerih je zahteval boljšo zaščito interesov upnikov in jasnejša pravila o združitvah obstoječih neprofitnih subjektov.
Pozval je tudi k vzpostavitvi ustreznega pravnega okvira za fundacije. Komisija je 8. februarja 2012 predlagala uredbo o statutu evropske fundacije „Fundatio Europaea“, njen namen pa je tem organizacijam olajšati delo v javno dobro povsod v EU.
V svoji resoluciji iz leta 2012 o prihodnosti evropskega prava družb je Parlament zavzel stališče, da imajo oblike gospodarskih družb v EU, ki dopolnjujejo že obstoječe oblike po nacionalnem pravu, precejšen potencial in bi jih bilo treba dodatno razvijati. Komisijo je pozval, naj si bolj prizadeva za sprejetje statuta evropske zasebne družbe (SPE), da bi zadostili potrebam malih in srednjih podjetij. V odziv na sporočilo Komisije o tej zadevi je Evropski parlament februarja 2013 sprejel resolucijo o obnovljeni strategiji EU za družbeno odgovornost gospodarskih družb. V resolucijo o statutu evropske vzajemne družbe, sprejeto marca 2013, je vključil priporočila Komisiji o tem statutu. Poleg tega je Parlament z več resolucijami in vprašanji za ustni odgovor, v katerih je obžaloval dosedanjo odsotnost skupnih pravil, kar ovira mobilnost podjetij ter s tem svobodo ustanavljanja, pozval k pripravi direktive o čezmejnih prenosih sedežev družb.
V svoji resoluciji iz leta 2017 o čezmejnih združitvah in delitvah je opozoril na pravice manjšinskih delničarjev, pravila o zaščiti upnikov ter dolgotrajne in zapletene postopke, potrebne za čezmejne delitve. Prav tako je večkrat pozval k pripravi predloga o čezmejni preselitvi sedeža (štirinajsta direktiva o pravu družb – predlog še ni sprejet).
Parlament je prejel več peticij, ki zadevajo digitalizacijo prava družb EU in čezmejnega poslovanja. Odbor za peticije Komisijo običajno zaprosi za ustrezne informacije ali za mnenje o vprašanjih, ki jih zastavijo vlagatelji peticij (4.1.4.).
Maja 2017 je Evropski parlament sprejel resolucijo o evropskem akcijskem načrtu za e-upravo, v kateri je Komisijo pozval, naj preuči nove načine za spodbujanje digitalnih rešitev za formalnosti v vseh fazah življenjskega cikla družbe, in poudaril, da je pomembno povezati poslovne registre. Skozi leta je zbral številne raziskave, ki podpirajo digitalne poenostavitve na tem področju.
Novembra 2019 je bila sprejeta direktiva o čezmejnih preoblikovanjih, združitvah in delitvah, s katero so bila uvedena dodatna pravila o čezmejnih združitvah kapitalskih družb. Parlament je med zakonodajnim postopkom uvedel precejšnje spremembe.
Julija 2019 je sprejel direktivo o uporabi digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb, s čimer naj bi se olajšala elektronska ustanovitev podjetja in spodbujalo spletno delovanje v vseh fazah življenjskega cikla podjetja. Vse države članice še ne zagotavljajo vseh postopkov za registracijo podjetij na spletu, čeprav je približno dvakrat hitrejša in celo do trikrat cenejša kot tradicionalna registracija na papirju. Parlament in Svet sta 10. januarja 2025 sprejela direktivo o nadaljnji razširitvi in nadgradnji uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb.
Po sporočilu Komisije o strategiji EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi je Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve 30. junija 2025 objavil osnutek poročila, v katerem je priporočil direktivo na podlagi člena 50 in člena 114(1) PDEU za vzpostavitev 28. režima z neobvezno oznako „evropsko zagonsko podjetje in podjetje v razširitveni fazi“ (ESSU) za družbe z omejeno odgovornostjo, ki ne kotirajo na borzi. V skladu s tem osnutkom poročila bi imelo evropsko zagonsko podjetje in podjetje v razširitveni fazi nacionalno obliko družbe, v kateri bi bili harmonizirani nekateri bistveni elementi. Družbe, ki izpolnjujejo posebne zahteve, bi k svoji nacionalni oznaki dodale oznako „ESSU“ (npr. „[ime družbe] GmbH ESSU), ki bi bila samodejno priznana v vseh državah članicah. Države članice bi lahko prosto dovoljevale, da se podjetja iz nacionalne oblike preoblikujejo v evropsko zagonsko podjetje in podjetje v razširitveni fazi, ali pa bi lahko v ta namen ustvarile nove nacionalne oblike družbe. V nasprotju s tradicionalnimi zahtevami prava družb bi oblika evropsko zagonsko podjetje in podjetje v razširitveni fazi omogočila, da bi bila registrirani in dejanski sedež v različnih državah članicah.
Med osrednjimi predlaganimi značilnostmi so registracija v 48 urah prek digitalnega registra na ravni EU, harmonizirani lastniškim podobni dolžniški instrumenti (kot so pravice do udeležbe pri dobičku in tihe družbe) s standardiziranimi vzorčnimi dokumenti in neobvezni mehanizmi skrbniškega lastništva (kot so zaklenitve sredstev in dvorazredne delnice) z oznako „nadrejeno lastništvo“. Osnutek poročila zajema tudi omejitve čezmejnih preoblikovanj s spremembami Direktive (EU) 2017/1132 in specializiranimi mehanizmi za reševanje sporov.
Kar zadeva delovno pravo, bi individualne pogodbe o zaposlitvi urejala uredba Rim I, medtem ko bi bilo soodločanje zaposlenih na ravni upravnega odbora določeno s pravom države članice, v kateri ima podjetje dejanski sedež, kar pomeni odstopanje od tradicionalnega razumevanja, da soodločanje temelji na pravu gospodarskih družb. Izogibanje nacionalnim zaščitnim pravilom bi preprečevali zaščitni ukrepi v skladu z direktivo o evropski družbi.
V postopku priprave resolucije je Parlament pridobil podporo z delavnico o 28. režimu in več študijami o:
Parlament in Svet sta 5. julija 2024 sprejela direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Ta direktiva podjetjem nalaga, da morajo opredeliti negativne učinke svojih dejavnosti, pa tudi dejavnosti svojih poslovnih partnerjev, na človekove pravice in okolje in jih po potrebi preprečiti, odpraviti ali zmanjšati. Med drugim gre tu za delo otrok, suženjstvo, izkoriščanje delovne sile, onesnaževanje, degradacijo okolja in izgubo biotske raznovrstnosti. Nedavno je bila direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti spremenjena z direktivo o odložitvi v zvezi z datumi, ko bi morale države članice začeti uporabljati njene različne zahteve.
Poleg tega sta bili tako direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti kot direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti bistveno spremenjeni z direktivo omnibus I (Direktiva (EU) 2026/470), ki je začela veljati 18. marca 2026, spremembe pa med drugim zajemajo ožje področje uporabe, poenostavljen okvir za skrbni pregled in revidiran časovni okvir za uporabo direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. V skladu z revidiranim časovnim okvirom morajo države članice direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti v nacionalno zakonodajo prenesti do 26. julija 2028, pri čemer se bo začela direktiva v celoti uporabljati 26. julija 2029. Letno poročanje v okviru skrbnega pregleda bo obvezno tudi za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2030 ali pozneje.
Po javni razpravi Komisije, ki se je zaključila 30. septembra 2025, je Parlament 20. januarja 2026 sprejel resolucijo o 28. režimu: nov pravni okvir za inovativna podjetja, v kateri je Komisijo pozval, naj v prvem četrtletju 2026 pripravi zakonodajni predlog. Predlagal je, da se pravna oblika EU poimenuje Societas Europaea Unificata (enotna evropska družba (S.EU)).
V navedeni resoluciji so poslanci Evropskega parlamenta sprejeli vrsto priporočil, da bi prispevali k predlogu Komisije glede novega pravnega okvira, ki bo podpiral družbe v EU. V skladu s tem predvidenim okvirom bi lahko države članice bodisi ustvarile novo obliko gospodarske družbe bodisi bi pravila, ki se uporabljajo na ravni EU, uporabile za obstoječo obliko družbe. Poslanci Evropskega parlamenta so vztrajali pri enotnem harmoniziranem sklopu pravil, imenovanem „28. režim“, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja po vsej EU. Pri delu so jim bili v pomoč evropski akademski strokovnjaki, ki so se udeležili delavnice o 28. režimu, ter številne navedene strokovne študije.
Komisija je 18. marca 2026 objavila predlog uredbe o pravnem okviru 28. režima za družbe – „EU Inc.“ – in sporočilo z naslovom Na poti k 28. režimu za podjetja EU. Za razliko od Parlamenta, ki je v svojem osnutku poročila priporočil sprejetje direktive, v skladu s katero bi se obstoječim nacionalnim oblikam dodala oznaka, se je Komisija odločila za uredbo o uvedbi povsem samostojne vseevropske pravne oblike. Glavni elementi so:
Naslednji dan, tj. 19. marca 2026, je Evropski svet pobudo EU Inc. potrdil kot prednostni ukrep v okviru načrta Ena Evropa, en trg, sozakonodajalca (Evropski parlament in Svet) pa je pozval, naj besedilo sprejmeta do konca leta 2026.
To poglavje je pripravil Tematski sektor Evropskega parlamenta za pravice državljanov in ustavne zadeve. Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za pravne zadeve.
Christophe BEAUDOUIN / Jagoda Karolina MACIEJEWSKA / Mariusz MACIEJEWSKI